Hiragana

Hiragana je del japonskega pisnega sistema. Japonska pisava je običajno sestavljena iz kanjijev, ki se uporabljajo za glavne besede v stavku, običajno besede z vsebino, in hiragane, ki se uporablja za majhne besede, ki sestavljajo slovnico (v angleščini so to besede, kot sta "from" in "his"), imenovane delci. Hiragana se uporablja tudi za končnice nekaterih besed.

Hiragana je zlogovna pisava, kar pomeni, da vsak znak hiragane pomeni zlog. Zato se razlikuje od jezika, kot je angleščina, ki uporablja abecedo, v kateri večina črk označuje en zvok (fonem). Obstaja tudi druga zlogovna pisava, imenovana katakana, ki se večinoma uporablja za tuje besede in imena. Oba sistema kana se je dokaj lahko naučiti, za kanji pa je potrebno več let prakse. Nasprotno pa se lahko sistema kana naučite v dveh tednih.

V preteklosti je hiragana veljala za žensko pisavo, medtem ko so moški pisali v kanji. Ker je kanji dobro ustrezal kitajščini, slabo pa japonščini, so ženske pisale prve japonske knjige, pesmi in pesmi. Kasneje so budistični duhovniki, kot je Rennyo (umrl leta 1498), pisali v hiragani, da bi bilo versko sporočilo lažje razumljivo in bi ga lahko prebral vsakdo.

Včasih je lahko celotno besedilo zaradi lažjega razumevanja napisano v hiragani. To se uporablja v knjigah za majhne otroke, za učence, ki se začenjajo učiti japonščino, ali pri pisanju besedil pesmi pod glasbo, kjer je pomembno prikazati, kako se besede ujemajo z glasbo. Nekateri redki ali nenavadni kanji imajo lahko nad seboj tudi tako imenovane znake furigana. To so hiragane, ki kažejo, kako se kanji izgovarja.

V hiragani je vsak znak (kana) samoglasnik (na primer "a": あ), soglasnik, ki mu sledi samoglasnik (na primer "ka": か), ali na koncu zloga "n": (ん), čeprav včasih zveni bolj kot "m" ali "ng".

Kot primer uporabe slovničnih končnic lahko vzamemo glagol "jesti", ki je食べる (taberu). Glavni del besede "jesti" (v tem primeru se izgovarja kot "ta") je kanji 食. Druga dva zloga: "be-ru" sta v hiragani (べる). Če želite reči "sem jedel" ali "si jedel" itd., bi rekli "tabemashita", zapisano 食べました ("be-ma-shi-ta" je zapisano v hiragani).

Tabela hiragane

Glavni znaki hiragane so prikazani v tej tabeli.

samoglasniki					yōon
あ a	い i	う u	え e	お o	(ya)	(yu)	(yo)

か ka	き ki	く ku	け ke	こ ko	きゃ kya	きゅ kyu	きょ kyo
さ sa	し shi	す su	せ se	そ tako	しゃ sha	しゅ shu	しょ sho
た ta	ち chi	つ tsu	て te	と za	ちゃ cha	ちゅ chu	ちょ cho
な na	に ni	ぬ nu	ね ne	の ne	にゃ nya	v angleškem jeziku: nyu	にょ nyo
は ha	ひ hi	ふ fu	へ on	ほ ho	ひゃ hya	ひゅ hyu	ひょ hyo
ま ma	み mi	む mu	め me	も mo	みゃ mya	みゅ myu	みょ myo
や ja		ゆ yu		よ yo
ら ra	り ri	る ru	れ ponovno	ろ ro	りゃ rya	りゅ ryu	りょ ryo
わ wa	ゐ wi		ゑ smo	を wo
				ん n

が ga	ぎ gi	ぐ gu	げ ge	ご pojdi	ぎゃ gya	ぎゅ gyu	ぎょ gyo
Za kaj se odločite?	じ ji	ず zu	ぜ ze	ぞ zo	じゃ ja	じゅ ju	じょ jo
だ da	(ji)	づ (zu)	で de	ど do	ぢゃ (ja)	ぢゅ (ju)	ぢょ (jo)
ば ba	び bi	ぶ bu	べ biti	ぼ bo	びゃ po	びゅ byu	びょ byo
ぱ pa	ぴ pi	ぷ pu	ぺ pe	ぽ po	ぴゃ pya	ぴゅ pyu	ぴょ pyo

Upoštevajte, da je zvok "hu" v japonščini neznan, zato se ふ izgovarja kot "fu" s črko "f", ki se piha rahlo, kot bi nekdo upihnil svečo.

Za zapis glasov "g", "d", "z" in "b" se za znakom, ki se začne z nenaglašenimi zvoki "k", "t", "s" in "h", dodata dve majhni črti, imenovani dakuten (゛). Za črko "h" se doda krogec (゜) za zvok "p". Na primer: は daje zvok "ha"; ば daje zvok "ba"; ぱ daje zvok "pa".

Včasih se pri združevanju besed v sestavljene besede prvi zvok drugega dela spremeni iz nenaglašenega v naglašenega. Na primer: "hana": (nos) + ち "chi" (kri) postane はなぢ "hanaji" (krvavitev iz nosu)

Nekateri japonski zlogi, ki imajo drsne zvoke, dodajo majhno različico hiragane za ya, yu ali yo (ゃ, ゅ in ょ) To se imenuje "yōon". Na primer: "sha" se sliši kot "shi "+"ya", zato se "densha" (tramvaj) zapiše でんしゃ. Mali "tsu" っ, imenovan "sokuon", kaže podvojeni soglasnik: "Nippon" (Japonska) se piše にっぽん. Brez malega "tsu" bi prvi zlog zvenel kot beseda "koleno".

Učenec, ki se začenja učiti japonskega jezika, lahko začne s hiragano ali katakano. Hiragana je osnova za učenje japonske pisave. Za nekoga, ki se odpravlja na Japonsko in želi le prepoznati nekaj besed, pa bo katakana bolj uporabna, saj bo pomagala prebrati številne prometne znake, imena trgovin in imena stvari na jedilnikih restavracij.

Sorodne strani

Katakana
Kanji

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je hiragana?

O: Hiragana je del japonskega pisnega sistema. To je zlogovna pisava, kar pomeni, da vsak znak hiragane pomeni zlog. Uporablja se za majhne besede, ki sestavljajo slovnico, in tudi za končnice nekaterih besed.

V: Kako se razlikuje od abecede, kot je angleška?

O: V abecedi, kot je angleška, večina črk označuje en zvok (fonem). V hiragani pa vsak znak pomeni zlog.

V: Kdo je tradicionalno pisal v hiragani?

O: Tradicionalno so v hiragani pisale ženske, medtem ko so moški pisali v kanji. Murasaki Šikibu je bila ena od oseb, ki je pisala knjige, pesmi in pesmi v hiragani. Pozneje so tudi budistični duhovniki, kot je Rennyo (umrl leta 1498), začeli pisati verska sporočila v hiragani, da bi jih lahko bralo več ljudi.

V: Ali se je tega jezika lahko naučiti?

O: Oba sistema kana (hiragana in katakana) se je v primerjavi s kanjijem, za katerega so potrebna leta vaj, dokaj lahko naučiti - običajno se lahko obeh kan naučite v dveh tednih ali manj!

V: Ali obstaja kakšna posebna uporaba hiragane?

O: Včasih se lahko celotna besedila napišejo v hiragami, da se lažje berejo - to se pogosto uporablja pri knjigah, namenjenih majhnim otrokom ali študentom, ki se začenjajo učiti japonščine, ali pri pisanju besedil pod glasbo, kjer je pomembno prikazati, kako se ujemajo z glasbo. Redki ali nenavadni kanji imajo lahko nad seboj tudi znake furigama, ki so zapisani v hirgani in kažejo, kako jih je treba izgovoriti.

V: Ali lahko navedete primer, kako se slovnične končnice uporabljajo s hirgano?

O: Da! Če na primer vzamemo glagol "jesti", ki je 食べる (taberu), potem bi glavni del te besede "jesti" (izgovori se "ta") zapisali kot kanji 食 , medtem ko bi druga dva zloga "be-ru" zapisali kot hirgana べる . Če želite reči "sem jedel" ali "si jedel" itd., bi rekli tabemashita, kar bi zapisali 食べました, "be-ma-shi-ta" pa kot hirgana べました。