Homo georgicus
Homo georgicus je vrsta Homo, ki je bila predlagana leta 2002. Temelji na fosilnih lobanjah in čeljustih, najdenih v Dmanisiju v Gruziji v letih 1999 in 2001, ki se zdijo vmesni med Homo habilis in H. erectus.
Delno okostje so odkrili leta 2001. Fosili so stari približno 1,8 milijona let. Ostanke je leta 1991 prvič odkril gruzijski znanstvenik David Lordkipanidze v spremstvu mednarodne ekipe, ki je izkopala ostanke. Poleg starodavnih človeških ostankov so našli tudi orodje in živalske kosti.
Sprva so znanstveniki mislili, da so našli spodnje čeljusti in lobanje, ki pripadajo Homo ergaster, vendar so zaradi razlik v velikosti poimenovali novo vrsto.
Fosilna lobanja iz Dmanisija.
Razlage
Majhna lobanja
Lobanja D2700 je stara 1,77 milijona let in je v dobrem stanju, njen možganski volumen pa znaša približno 600 cm³. Lobanja je bila najmanjša in najprimitivnejša lobanja hominina, ki je bila kdaj koli odkrita zunaj Afrike.
V Afriki predstavljajo avstralopiteki in zgodnji Homo dve različni evolucijski poti, ki imata skupnega prednika. V Gruziji so bili primerki z možgani, ki so bili za polovico manjši od anatomsko sodobnih ljudi, najmanjši od najdenih do odkritja Homo floresiensis na otoku Flores leta 2003.
Prisoten je močan spolni dimorfizem, saj so samci bistveno večji od samic. To je primitivna lastnost, ki je manj očitna pri novejših človeških vrstah v Evropi (tj. Homo antecessor, Homo heidelbergensis in Homo neanderthalensis).
Majhnost te vrste je v nasprotju z veliko večjo velikostjo Homo erectus. H. georgicus je bil prva vrsta Homo, ki se je naselila v Evropi, približno 800.000 let pred H. erectus.
Kasneje so našli štiri fosilna okostja, ki so pokazala, da gre za vrsto s primitivno lobanjo in zgornjim delom telesa, vendar z razmeroma naprednimi hrbtenicami in spodnjimi okončinami, ki so omogočale večjo mobilnost. Zdaj menijo, da predstavljajo stopnjo kmalu po prehodu med Australopithecusom in Homo erectusom, in so jih datirali 1,8 milijona let pred sedanjostjo. Skupek vključuje eno največjih pleistocenskih čeljustnic Homo (D2600), eno najmanjših spodnjepleistocenskih čeljustnic (D211), skoraj popolno subadultno čeljustnico (D2735) in primerek brez zob (D3900).
Risba lobanje Dmanisi D-2282
Kraj odkritja
Razvrstitev
H. georgicus se pogosto uvršča v kategorijo Homo erectus georgicus. Klasična učbeniška definicija H. erectus je vključevala razpon velikosti možganov med 900 in 1150 cm3. Če v H. erectus vključimo primerke georgicus in Flores (Homo floresiensis), je razpon možganskih kapacitet dvakrat večji, od 600 do 1150 cm3. Nekateri menijo, da je Homo ergaster tudi podvrsta H. erectus. Pri tem je pomembna tudi velikost: tako georgicus kot floriensis sta bila veliko manjša od klasičnega erectusa, ki je bil visok kot sodobni človek. Razvrstitev vseh teh vrst ali podvrst je trenutno začasna in se o njej še vedno razpravlja.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Homo georgicus?
O: Homo georgicus je predlagana vrsta Homo na podlagi fosilnih lobanj in čeljusti, najdenih v Dmanisiju v Gruziji v letih 1999 in 2001, ki so vmesne med Homo habilis in H. erectus.
V: Kdaj so bili najdeni fosili Homo georgicus?
O: Fosili Homo georgicus so bili najdeni v Dmanisiju v Gruziji leta 1999 in 2001.
V: Na podlagi česa so znanstveniki novo vrsto poimenovali Homo georgicus?
O: Znanstveniki so novo vrsto poimenovali Homo georgicus, ker so pri spodnjih čeljustnicah in lobanjah, odkritih v Dmanisiju v Gruziji, odkrili razlike v velikosti, ki so jo razlikovale od vrste Homo ergaster.
V: Kdo je odkril ostanke Homo georgicus?
O: Ostanke Homo georgicus je leta 1991 prvi odkril gruzijski znanstvenik David Lordkipanidze.
V: Kaj je bilo odkrito poleg človeških ostankov v Dmanisiju?
O: V Dmanisiju v Gruziji so poleg človeških ostankov odkrili orodje in živalske kosti.
V: Kako stari so fosili Homo georgicus?
O: Fosili Homo georgicus so stari približno 1,8 milijona let.
V: Med katerimi drugimi vrstami so lobanje in čeljusti Homo georgicus vmesne?
O: Lobanje in čeljusti Homo georgicus so vmesne med Homo habilis in H. erectus.
