Homo georgicus: fosili iz Dmanisija (1,8 mio let) — odkritje in pomen
Homo georgicus je bila predlagana kot ločena vrsta iz rodu Homo leta 2002. Opis temelji na fosilnih lobanjah in čeljustih, najdenih v Dmanisiju v Gruziji v letih 1999 in 2001, ki imajo morfološke značilnosti vmes med Homo habilis in H. erectus. Odkrivi so razkrili pomembne podatke o zgodnjih fazah razširjanja rodu Homo iz Afrike v Evrazijo.
Odkritje
Delno okostje so v Dmanisiju izkopali že v začetku 1990-ih; poimenovanje vrste pa je sledilo po dodatnih odkritjih v poznejših sezonah izkopavanj. Fosili so stari približno 1,8 milijona let, kar so raziskovalci določili z združenjem stratigrafskih podatkov, paleomagnetnih študij in datiranjem sedimentov. Ostanke je leta 1991 prvič odkril gruzijski znanstvenik David Lordkipanidze v sodelovanju z mednarodno ekipo, ki je izvedla sistematične izkopave. Poleg človeških ostankov so na najdišču našli tudi preprosto kamnito orodje in številne živalske kosti z znaki obdelave, kar kaže na lovsko-in/ali obdelovalno dejavnost homininov.
Opis in značilnosti
Najdbe v Dmanisiju vključujejo več lobanj in posameznih skeletnih delov, ki kažejo kombinacijo primitivnih in naprednih znakov. Lobanje izkazujejo razmeroma majhen možganski volumen v primerjavi s kasnejšim H. erectus, ocenjen na približno 500–780 cm3, a imajo že podobo obraza in čeljusti, prilagojeno na mesojedo/raznovrstno prehrano. Telesna višina in telesna masa so bili manjši kot pri klasičnem H. erectus; posamezniki so bili verjetno sorazmerno nizki in vitki. Nekateri primerki kažejo tudi znake bolezni ali poškodb (npr. močna obraba in izguba zob), pri čemer so dokazi o preživetju oseb s takšnimi poškodbami tolmačeni kot možni znaki socialne nege v skupini.
Orodje in okolje
Ob fosilih so arheologi našli kamnite rezalne elemente in odlomke, ki jih običajno umeščajo v najzgodnejše industrije rodu Homo (podobne Oldowanu): preprosti jedri in odlomki za rezanje. Najdišče je vsebovalo tudi številne kosti domačih in divjih živali, kar omogoča rekonstrukcijo takratnega ekosistema in načinov pridobivanja hrane. Skupaj ti dokazi kažejo, da so zgodnji pripadniki rodu Homo v Dmanisiju uporabljali osnovno orodje in prilagajali prehrano lokalnim razmeram.
Pomen in znanstvena razprava
Odkritja iz Dmanisija so pomembna iz več razlogov:
- kritično premikajo časovno mejo in razširjenost zgodnjega Homo izven Afrike (približno 1,8 mio let),
- pokazala so veliko variabilnost med zgodnjimi predstavniki rodu Homo, kar odpira vprašanja o tem, kako definiramo vrste (nekateri raziskovalci menijo, da gre za ločeno vrsto H. georgicus, drugi pa jih združujejo v širši H. erectus/ergaster),
- dokazi o preživetju poškodovanih ali zobno prizadetih oseb pripomorejo k razpravam o socialnem vedenju in medsebojni pomoči v zgodnjih populacijah.
Taxonomski status Homo georgicus ostaja predmet razprav: ali gre za samostojno vrsto ali za populacijo zgodnjega H. erectus/H. ergaster, ki ohranja arhaične lastnosti. Ne glede na ločitev pa so fosili iz Dmanisija eno ključnih najdišč za razumevanje prvih razširitev homininov iz Afrike in sposobnosti zgodnjih Homo-tov, da naselijo različna okolja Evrazije.
Odkritja nadaljujejo z zbiranjem podatkov in preučevanjem, zato se lahko interpretacije z novimi najdbami in bolj natančnimi metodami datiranja še spreminjajo.
Fosilna lobanja iz Dmanisija.
Razlage
Majhna lobanja
Lobanja D2700 je stara 1,77 milijona let in je v dobrem stanju, njen možganski volumen pa znaša približno 600 cm³. Lobanja je bila najmanjša in najprimitivnejša lobanja hominina, ki je bila kdaj koli odkrita zunaj Afrike.
V Afriki predstavljajo avstralopiteki in zgodnji Homo dve različni evolucijski poti, ki imata skupnega prednika. V Gruziji so bili primerki z možgani, ki so bili za polovico manjši od anatomsko sodobnih ljudi, najmanjši od najdenih do odkritja Homo floresiensis na otoku Flores leta 2003.
Prisoten je močan spolni dimorfizem, saj so samci bistveno večji od samic. To je primitivna lastnost, ki je manj očitna pri novejših človeških vrstah v Evropi (tj. Homo antecessor, Homo heidelbergensis in Homo neanderthalensis).
Majhnost te vrste je v nasprotju z veliko večjo velikostjo Homo erectus. H. georgicus je bil prva vrsta Homo, ki se je naselila v Evropi, približno 800.000 let pred H. erectus.
Kasneje so našli štiri fosilna okostja, ki so pokazala, da gre za vrsto s primitivno lobanjo in zgornjim delom telesa, vendar z razmeroma naprednimi hrbtenicami in spodnjimi okončinami, ki so omogočale večjo mobilnost. Zdaj menijo, da predstavljajo stopnjo kmalu po prehodu med Australopithecusom in Homo erectusom, in so jih datirali 1,8 milijona let pred sedanjostjo. Skupek vključuje eno največjih pleistocenskih čeljustnic Homo (D2600), eno najmanjših spodnjepleistocenskih čeljustnic (D211), skoraj popolno subadultno čeljustnico (D2735) in primerek brez zob (D3900).
Risba lobanje Dmanisi D-2282
Kraj odkritja
Razvrstitev
H. georgicus se pogosto uvršča v kategorijo Homo erectus georgicus. Klasična učbeniška definicija H. erectus je vključevala razpon velikosti možganov med 900 in 1150 cm3. Če v H. erectus vključimo primerke georgicus in Flores (Homo floresiensis), je razpon možganskih kapacitet dvakrat večji, od 600 do 1150 cm3. Nekateri menijo, da je Homo ergaster tudi podvrsta H. erectus. Pri tem je pomembna tudi velikost: tako georgicus kot floriensis sta bila veliko manjša od klasičnega erectusa, ki je bil visok kot sodobni človek. Razvrstitev vseh teh vrst ali podvrst je trenutno začasna in se o njej še vedno razpravlja.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Homo georgicus?
O: Homo georgicus je predlagana vrsta Homo na podlagi fosilnih lobanj in čeljusti, najdenih v Dmanisiju v Gruziji v letih 1999 in 2001, ki so vmesne med Homo habilis in H. erectus.
V: Kdaj so bili najdeni fosili Homo georgicus?
O: Fosili Homo georgicus so bili najdeni v Dmanisiju v Gruziji leta 1999 in 2001.
V: Na podlagi česa so znanstveniki novo vrsto poimenovali Homo georgicus?
O: Znanstveniki so novo vrsto poimenovali Homo georgicus, ker so pri spodnjih čeljustnicah in lobanjah, odkritih v Dmanisiju v Gruziji, odkrili razlike v velikosti, ki so jo razlikovale od vrste Homo ergaster.
V: Kdo je odkril ostanke Homo georgicus?
O: Ostanke Homo georgicus je leta 1991 prvi odkril gruzijski znanstvenik David Lordkipanidze.
V: Kaj je bilo odkrito poleg človeških ostankov v Dmanisiju?
O: V Dmanisiju v Gruziji so poleg človeških ostankov odkrili orodje in živalske kosti.
V: Kako stari so fosili Homo georgicus?
O: Fosili Homo georgicus so stari približno 1,8 milijona let.
V: Med katerimi drugimi vrstami so lobanje in čeljusti Homo georgicus vmesne?
O: Lobanje in čeljusti Homo georgicus so vmesne med Homo habilis in H. erectus.
