Homo floresiensis

Odkritje

Ostanke je leta 2003 na indonezijskem otoku Flores odkrila avstralsko-indonezijska ekipa arheologov. Arheolog Mike Morwood in njegovi sodelavci so iskali dokaze o prvotni selitvi človeka H. sapiens iz Azije v Avstralijo. Niso pričakovali, da bodo našli novo vrsto. Presenetilo jih je odkritje skoraj popolnega okostja hominina.

Pri kasnejših izkopavanjih je bilo odkritih še sedem okostij, ki naj bi bila prvotno stara od 38.000 do 13.000 let. Kost roke, za katero menijo, da pripada H. floresiensis, je bila datirana na približno 74.000 let. Primerki niso fosilizirani in imajo "konsistenco mokrega papirja za brisanje"; ko so izpostavljeni. Kosti so se morale posušiti, preden so jih lahko izkopali.

Vendar pa je obsežnejše stratigrafsko in kronološko delo najnovejše dokaze o njihovem obstoju premaknilo v čas pred 50.000 leti. Njihov skeletni material je zdaj datiran na obdobje pred 100.000 do 60.000 leti. Kamnita orodja, najdena skupaj s skeletnimi ostanki, izvirajo iz arheoloških horizontov izpred 190.000 do 50.000 let.

Raziskovalci upajo, da bodo našli ohranjeno mitohondrijsko DNK, ki jo bodo lahko primerjali z vzorci podobno nefosiliziranih primerkov Homo neanderthalensis in H. sapiens.

Ta hominin je izjemen, ker ima majhno telo in možgane. V jami so našli tudi veliko kamnitih orodij. Orodja so velika, da bi jih lahko uporabljal 1 meter visok človek. Datirana so od 95.000 do 13.000 let nazaj. Najdena so v isti arheološki plasti kot slon izumrlega rodu Stegodon. Hobit je morda lovil tega slona. Slon je bil v četrtini prejšnjega stoletja zelo razširjen po vsej Aziji. Druge živali, ki so takrat živele na otoku, so bile orjaške podgane, komodski zmaji in še večje vrste kuščarjev. Homo sapiens je regijo dosegel pred približno 45.000 leti.

Nova vrsta ali ne?

Arheolog Mike Morwood in njegovi sodelavci, ki so našli ostanke, menijo, da pripadajo novi vrsti H. floresiensis iz človeškega rodu Homo. Prav tako pravijo, da je H. floresiensis morda živel hkrati s sodobnimi ljudmi (Homo sapiens) na otoku Flores.

Vsi se ne strinjajo, da gre za novo vrsto. Indonezijski antropolog Teuku Jacob je predlagal, da je lobanja LB1 sodobni človek z mikrocefalijo. To je motnja, zaradi katere kosti v glavi ne rastejo več. Druga študija pravi, da so se morda osebki rodili brez delujoče ščitnice, kar bi zaradi motnje, imenovane miksedem, povzročilo majhnost homininov.

Dve študiji kosti, objavljeni leta 2007, sta poročali o dokazih, ki podpirajo status vrste za H. floresiensis. Študija treh koščkov kosti iz roke (zapestnih kosti) je pokazala, da so podobne zapestnim kostem šimpanza ali zgodnjega hominina, kot je avstralopitek. Razlikovale so se tudi od kosti sodobnih ljudi. Tudi študija kosti in sklepov roke, rame in nog je pokazala, da je bil H. floresiensis bolj podoben zgodnjim ljudem in opicam kot sodobnim ljudem. Leta 2009 sta bili objavljeni kladistična analiza in študija primerjave telesnih velikosti, ki sta dodatno podprli teorijo, da sta H. floresiensis in Homo sapiens ločeni vrsti.

Jama na otoku Flores, kjer so bili primerki odkriti.


Otok Flores v Indoneziji, označen z rdečo barvo

Izumrtje

Arheologi menijo, da je ta vrsta na Floresu preživela vsaj do pred 12.000 leti. To pomeni, da je najdlje živeči nesodobni človek. Živel je tudi dlje od neandertalcev (H. neanderthalensis), ki so izumrli pred približno 24.000 leti.

Zaradi globoke sosednje ožine je Flores med zadnjo ledeno dobo ostal izoliran. Zato odkritelji H. floresiensis menijo, da je morala ta vrsta ali njeni predniki na izolirani otok priti z vodnim transportom pred približno 100.000 leti (ali, če gre za H. erectus, pred približno 1 milijonom let).

Lokalna geologija domneva, da je izbruh vulkana na Floresu pred približno 12.000 leti povzročil konec H. floresiensis in živali, ki so živele na otoku. V tem času je izumrl tudi slon Stegodon.

Zgodbe o kasnejšem preživetju

Lokalne zgodbe pripovedujejo, da je na otoku živela majhna rasa ljudi. Ebu Gogo so bili majhni, kosmati in jezikovno revni jamski prebivalci. Pravijo, da so bili tam ob prihodu prvih portugalskih ladij v 16. stoletju. Ta bitja naj bi obstajala še konec 19. stoletja. Gerd van den Bergh, paleontolog, ki se ukvarja s fosili, je poročal, da je za Ebu Gogo slišal deset let pred odkritjem fosilov. Na bližnjem otoku Sumatra poročajo o 1-1,5 m visokem humanoidu, Orang Pendek, ki bi lahko bil v sorodu s H. floresiensis.