Hugo je 2011 ameriški 3D pustolovski dramski film, ki temelji na romanu Briana Selznicka The Invention of Hugo Cabret. Film govori o dečku, ki živi sam na pariški železniški postaji, in skrivnostnem lastniku tamkajšnje trgovine z igračami. Film je režiral Martin Scorsese, scenarij pa je napisal John Logan. Film je nastal v koprodukciji GK Films Grahama Kinga in Infinitum Nihil Johnnyja Deppa. V njem igrajo Asa Butterfield, Ben Kingsley, Sacha Baron Cohen, Ray Winstone, Emily Mortimer in Jude Law.
Hugo je Scorsesejev prvi film, posnet v 3D.
Zgodba
Dogajanje filma sledi siroti Hugoju Cabretu, dečku, ki skrbi za ure v velikem pariškem železniškem vozlišču in skuša ohraniti skrivnostno napravo — avtomaton —, ki je zapustil njegov mrtvi oče. Hugo deli svoje skrivnosti s trgovcem z igračami, ki vodi trgovino na postaji, in deklico Isabelle, s katero začne odkrivati povezavo do odrinjenega filmskega pionirja Georges-a Mélièsa. Film združuje elemente detektivke, zgodovinske pripovedi o zgodnjem kinu in čustveno zgodbo o izgubi, odpuščanju in pomenu spomina.
Produkcija in ustvarjalci
Scorsese je kot režiser združil svojo ljubezen do zgodovine filma z vizualno premišljeno rabo 3D-tehnologije, da bi oživil vzdušje začetkov kinematografije. Med ključnimi sodelavci so bili režiser fotografije Robert Richardson, skladatelj Howard Shore, montažerka Thelma Schoonmaker in scenograf Dante Ferretti. Film uporablja kombinacijo obsežnih scenografij, praktičnih efektov in digitalne obdelave, da ustvari bogat, slikovit svet zgodnjega 20. stoletja.
Teme in slog
Hugo je hkrati pravljica in ode zgodnjemu filmu. V ospredju sta tema iznajdljivosti otroka in čarobnost pripovedovanja z gibanjem slik; Scorsese skozi zgodbo o Mélièsu raziskuje pomen ohranjanja filmske dediščine. 3D je tukaj uporabljen ne zgolj kot tehnična novost, temveč kot pripomoček za poudarjanje prostornosti in okusa po čudežu, ki ga prinaša kinematografija. Film nagovarja širše občinstvo — tako družine kot ljubitelje filmske zgodovine.
Sprejem in nagrade
Film je pri prejemnikih kritik požel večinoma pozitivne ocene, hvalili so vizualno podobo, scenografijo in čustveno jedro zgodbe, nekaj kritik pa je bilo usmerjenih na dolžino in preveliko sentimentalnost. Hugo je prejel več nominacij za prestižne nagrade: med drugim je dobil enajst nominacij za oskarje in osvojil pet nagrad Akademije, predvsem v tehničnih kategorijah. Film je izpostavljen kot eden od Scorsesejevih najbolj osebnih projektov — njegov izraz spoštovanja do zgodovine filma.
Pomen filma
Hugo velja za pomembno delo v Scorsesejevem opusu, saj je režiser s tem filmom razširil svoj repertoar v smeri družinske pravljice in obenem poslal močno sporočilo o varovanju filmske dediščine. Film je mnogim gledalcem približal zgodnjo filmsko ero in življenje Georges-a Mélièsa ter spodbudil zanimanje za restavriranje in ohranjanje zgodovinskih filmskih del.