Hugo (2011) — Scorsesejev 3D film o dečku na pariški železniški postaji
Hugo (2011): Scorsesejev čustven 3D pustolovski film o sirotem dečku na pariški železniški postaji, poln skrivnosti, mehanizmov in nostalgične čarobnosti.
Hugo je 2011 ameriški 3D pustolovski dramski film, ki temelji na romanu Briana Selznicka The Invention of Hugo Cabret. Film govori o dečku, ki živi sam na pariški železniški postaji, in skrivnostnem lastniku tamkajšnje trgovine z igračami. Film je režiral Martin Scorsese, scenarij pa je napisal John Logan. Film je nastal v koprodukciji GK Films Grahama Kinga in Infinitum Nihil Johnnyja Deppa. V njem igrajo Asa Butterfield, Ben Kingsley, Sacha Baron Cohen, Ray Winstone, Emily Mortimer in Jude Law.
Hugo je Scorsesejev prvi film, posnet v 3D.
Zgodba
Dogajanje filma sledi siroti Hugoju Cabretu, dečku, ki skrbi za ure v velikem pariškem železniškem vozlišču in skuša ohraniti skrivnostno napravo — avtomaton —, ki je zapustil njegov mrtvi oče. Hugo deli svoje skrivnosti s trgovcem z igračami, ki vodi trgovino na postaji, in deklico Isabelle, s katero začne odkrivati povezavo do odrinjenega filmskega pionirja Georges-a Mélièsa. Film združuje elemente detektivke, zgodovinske pripovedi o zgodnjem kinu in čustveno zgodbo o izgubi, odpuščanju in pomenu spomina.
Produkcija in ustvarjalci
Scorsese je kot režiser združil svojo ljubezen do zgodovine filma z vizualno premišljeno rabo 3D-tehnologije, da bi oživil vzdušje začetkov kinematografije. Med ključnimi sodelavci so bili režiser fotografije Robert Richardson, skladatelj Howard Shore, montažerka Thelma Schoonmaker in scenograf Dante Ferretti. Film uporablja kombinacijo obsežnih scenografij, praktičnih efektov in digitalne obdelave, da ustvari bogat, slikovit svet zgodnjega 20. stoletja.
Teme in slog
Hugo je hkrati pravljica in ode zgodnjemu filmu. V ospredju sta tema iznajdljivosti otroka in čarobnost pripovedovanja z gibanjem slik; Scorsese skozi zgodbo o Mélièsu raziskuje pomen ohranjanja filmske dediščine. 3D je tukaj uporabljen ne zgolj kot tehnična novost, temveč kot pripomoček za poudarjanje prostornosti in okusa po čudežu, ki ga prinaša kinematografija. Film nagovarja širše občinstvo — tako družine kot ljubitelje filmske zgodovine.
Sprejem in nagrade
Film je pri prejemnikih kritik požel večinoma pozitivne ocene, hvalili so vizualno podobo, scenografijo in čustveno jedro zgodbe, nekaj kritik pa je bilo usmerjenih na dolžino in preveliko sentimentalnost. Hugo je prejel več nominacij za prestižne nagrade: med drugim je dobil enajst nominacij za oskarje in osvojil pet nagrad Akademije, predvsem v tehničnih kategorijah. Film je izpostavljen kot eden od Scorsesejevih najbolj osebnih projektov — njegov izraz spoštovanja do zgodovine filma.
Pomen filma
Hugo velja za pomembno delo v Scorsesejevem opusu, saj je režiser s tem filmom razširil svoj repertoar v smeri družinske pravljice in obenem poslal močno sporočilo o varovanju filmske dediščine. Film je mnogim gledalcem približal zgodnjo filmsko ero in življenje Georges-a Mélièsa ter spodbudil zanimanje za restavriranje in ohranjanje zgodovinskih filmskih del.
Načrt
Na spletnem mestu 1931Hugo Cabret, 12-letni deček, ki živi z očetom, ovdovelim, a prijaznim in predanim urarskim mojstrom v Parizu. Oče Huga pelje na oglede filmov, med katerimi ima najraje filme Georgesa Mélièsa. Hugovega očeta živega zažgejo v požaru v muzeju, Huga pa odpelje njegov stric, alkoholik urar, ki je odgovoren za vzdrževanje ur na železniški postaji Gare Montparnasse. Stric ga nauči skrbeti za ure, nato pa izgine. Hugo živi med stenami postaje, vzdržuje ure, krade hrano in dela na očetovem najbolj ambicioznem projektu: popravlja pokvarjen avtomat - mehaničnega človeka, ki naj bi pisal s peresom. Hugo na postaji krade mehanske dele, da bi popravil avtomat, vendar ga ujame lastnik trgovine z igračami, ki mu odvzame Hugove načrte za avtomat. Avtomatu manjka en del - ključ v obliki srca. Hugo je prepričan, da je v avtomatu sporočilo njegovega očeta, zato se obupno trudi, da bi ga popravil. Pri tem mu pomaga Isabelle, dekle njegovih let in botra lastnika trgovine z igračami. Isabelle predstavi filme, ki ji jih njen krstni oče nikoli ni dovolil videti. Izkaže se, da ima Isabelle ključ do avtomata. Ko s ključem aktivirata avtomat, ta ustvari risbo filmskega prizora, o katerem se Hugo spominja, da mu je oče pripovedoval. Odkrijeta, da je film ustvaril Georges Méliès, Isabellin krstni oče, zgodnja - a zdaj zapostavljena in razočarana - filmska legenda, in da je bil avtomat njegova ljubljena stvaritev iz časov, ko je bil čarovnik. Na koncu otroka Georgesa ponovno povežeta z njegovo preteklostjo in z novo generacijo ljubiteljev filma, ki so začeli ceniti njegovo delo.
Oddaja
- Asa Butterfield kot Hugo Cabret
- Ben Kingsley kot Georges Méliès, lastnik trgovine z igračami
- Sacha Baron Cohen kot inšpektor Gustav
- Ray Winstone kot Claude Cabret, Hugov stric.
- Jude Law kot Archibald Cabret, Hugov pokojni oče, urar
- Christopher Lee kot Monsieur Labisse, lastnik knjigarne
- Helen McCrory kot mama Jeanne, Georgesova žena
- Michael Stuhlbarg kot René Tabard, filmski zgodovinar
- Emily Mortimer v vlogi Lisette, dekleta s cvetjem
- Frances de la Tour kot lastnica kavarne Madame Emile
- Richard Griffiths kot prodajalec časopisov Monsieur Frick. To je bil njegov zadnji film.
- Marco Aponte kot pomočnik strojevodje
- Emil Lager kot Django Reinhardt, kitarist
Seznam desetih najboljših
Film se je pojavil na naslednjih seznamih desetih najboljših filmov kritikov 2011[]
| Kritiki | Publikacija | Rang |
| David Denby | 1. | |
| Harry Knowles | Aint It Cool Novice | 1. |
| Noel Murray | Klub A.V. | 2. |
| Glenn Kenny | Filmi MSN | 2. |
| Peter Hartlaub | San Francisco Chronicle | 2. |
| Richard Corliss | Čas | 2. |
| Chicago Sun-Times | 4. | |
| Lisa Schwarzbaum | Entertainment Weekly | 4. |
| Richard Brody | The New Yorker | 4. |
| Peter Paras | E! Spletna stran | 5. |
| NI RELEVANTNO | MTV | 5. |
| Keith Phipps | Klub A.V. | 6. |
| Todd McCarthy | Hollywood Reporter | 6. |
| Peter Travers | Rolling Stone | 6. |
| NI RELEVANTNO | TV vodnik | 7. |
| J. Hoberman | Village Voice | 8. |
| Mark Kermode | BBC Radio 5 Live | 9. |
| Kim Morgan | Filmi MSN | 9. |
| Sean Axmaker | Filmi MSN | 10. |
| Glenn Heath Jr. | Revija Slant | 10. |
| Jeff Simon | The Buffalo News | NI RELEVANTNO |
| Manohla Dargis | New York Times | NI RELEVANTNO |
| Phillip French | The Observer | NI RELEVANTNO |
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Hugo?
O: Hugo je ameriški 3D pustolovski dramski film iz leta 2011, ki ga je režiral Martin Scorsese in temelji na romanu Briana Selznicka The Invention of Hugo Cabret.
V: O čem je film?
O: Film govori o dečku, ki živi sam na pariški železniški postaji, in skrivnostnem lastniku trgovine z igračami.
V: Kdo je napisal scenarij za film?
O: Scenarij za film je napisal John Logan.
V: Kdo je produciral film Hugo?
O: Film je koprodukcija GK Films Grahama Kinga in Infinitum Nihil Johnnyja Deppa.
V: Kdo so nekateri zvezdniki v filmu Hugo?
O: V filmu Hugo igrajo Asa Butterfield, Ben Kingsley, Chloë Grace Moretz, Sacha Baron Cohen, Ray Winstone, Emily Mortimer in Jude Law.
V: Ali je bil Hugo Scorsesejev prvi film v 3D?
O: Da, Hugo je Scorsesejev prvi film, posnet v 3D.
V: Na podlagi katerega romana je bil posnet film?
O: Film je bil posnet po romanu Briana Selznicka The Invention of Hugo Cabret.
Iskati