Index Librorum Prohibitorum
Index Librorum Prohibitorum (angleško: List of Prohibited Books) je bil Indeks, seznam knjig, ki jih je katoliška cerkev prepovedala. Prepovedane so bile, če je Cerkev menila, da so heretične, protiklerikalne (proticerkvene) ali lascivne (nespodobne). To je bila cenzura Katoliške cerkve.
Zgodnje različice indeksa so bile objavljene na katoliški Nizozemskem (1529), v Benetkah (1543) in Parizu (1551). Sredi stoletja, v času verskih vojn v Franciji in Nemčiji, so oblasti menile, da bi nadzor nad tiskom lahko preprečil širjenje herezije. To je bilo mogoče doseči s katalogom prepovedanih del, ki so ga podpirale cerkvene in civilne oblasti.
Prvo različico, objavljeno v Rimu (Pavlov indeks), je izdal papež Pavel IV. leta 1559. Od leta 1571 do leta 1917 je za posodabljanje seznama skrbela Sveta kongregacija za indeks. Dvajseta in zadnja izdaja je izšla leta 1948, indeks pa je 14. junija 1966 uradno ukinil papež Pavel VI.
Namen seznama je bil zaščititi vero in moralo vernikov. To je bilo mogoče doseči tako, da se jim je preprečilo branje heretičnih in nemoralnih knjig. Med knjigami, ki naj bi vsebovale takšne napake, so bila dela astronomov, kot je Epitome astronomiae Copernicanae Johannesa Keplerja, ki je bil na seznamu od leta 1621 do 1835, in filozofov, kot je Kritika čistega razuma Immanuela Kanta. Različne izdaje indeksa so vsebovale tudi cerkvena pravila o branju, prodaji in cenzuri knjig. Prepovedane so bile lahko celo izdaje in prevodi Svetega pisma, ki jih Cerkev ni odobrila.
Indeks je izvajala inkvizicija. GiordanaBruna, čigar vsa dela so bila 8. februarja 1600 uvrščena na indeks, so (na videz) sežgali na grmadi zaradi herezije in ne zaradi heliocentrizma ali drugih znanstvenih pogledov. Vendar so ta druga stališča vključevala vero v "druge svetove", kar je bila herezija.
Šele leta 1822 je Cerkev dovolila tiskanje knjig, ki so sprejemale gibanje Zemlje.
Razvoj dogodkov po ukinitvi indeksa kaže na "izgubo pomena indeksa v 21. stoletju". Celoten seznam avtorjev in spisov, ki so prisotni v zaporednih izdajah indeksa, je naveden v J. Martínez de Bujanda, Index Librorum Prohibitorum, 1600-1966. Seznam knjig, ki so bile vključene v indeks, je na voljo na svetovnem spletu.
Naslovna stran Index Librorum Prohibitorum (Benetke 1564)
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Index Librorum Prohibitorum?
O: Index Librorum Prohibitorum (angleško: List of Prohibited Books) je bil seznam knjig, ki jih je katoliška cerkev prepovedala, ker naj bi bile heretične, protiklerikalne ali razvajene.
V: Kdaj in kje je bila prvič objavljena?
O: Prva različica indeksa je bila objavljena na katoliški Nizozemskem (1529), v Benetkah (1543) in Parizu (1551).
V: Kdo je bil odgovoren za posodabljanje seznama?
O: Od leta 1571 do leta 1917 je bila za posodabljanje seznama odgovorna Sveta kongregacija za indeks.
V: Kakšen je bil njegov namen?
O: Namen seznama je bil zaščititi vero in moralo vernikov tako, da bi jim preprečil branje heretičnih in nemoralnih knjig.
V: Kako so ga oblasti izvajale?
O: Indeks je uveljavljala inkvizicija, ki je vključevala sežiganje na grmadah tistih, ki so ga kršili.
V: Ali obstajajo primeri del, ki so bila na tem seznamu?
O: Primeri vključujejo dela astronomov, kot je Epitome astronomiae Copernicanae Johannesa Keplerja, ki je bil na seznamu od leta 1621 do 1835, in filozofov, kot je Kritika čistega razuma Immanuela Kanta. Prepovedane so bile lahko celo izdaje in prevodi Svetega pisma, ki jih Cerkev ni odobrila.
V: Kdaj je papež Pavel VI. ukinil ta indeks?
O: Papež Pavel VI. je ta indeks ukinil 14. junija 1966.
