Jazz fusion (jazz-rock): definicija, značilnosti in zgodovina
Odkrijte jazz fusion (jazz‑rock): definicija, značilnosti, zgodovina, vplivi in legende žanra. Preberi več o dolžinah skladb, solažah in razvoju fusion glasbe.
Jazz fusion (pogosto imenovan tudi "jazz-rock fusion" ali fusion) je glasbena zvrst, ki združuje elemente jazz in rock. Poleg tega pogosto vključi tudi vplive funk, rhythm and blues in glasbe sveta, pri čemer izkorišča električne in elektronske inštrumente ter moderne produkcijske tehnike.
Značilnosti
Glavne značilnosti jazz fusiona so:
- uporaba električnih inštrumentov (električna kitara, električni bas, električni klavir, sintetizatorji) skupaj z akustičnimi inštrumenti;
- kompleksne harmonije in nerazredčeni jazzovski akordi, a pogosto z rockovsko energijo in groovom;
- asimetrični in spreminjajoči se metri oziroma nenavadne taktne mere, kar omogoča eksperimentiranje z ritmom;
- daljše kompozicije in izstopajoče solaže, ki so pogosto virtuožne in tehnično zahtevne;
- v veliki meri prostorska in nastopna improvizacija — solaži so med nastopom pogosto improvizirane;
- uporaba studijskih efektov (npr. efekti na kitari, fagotni filtri sintetizatorjev, spreminjanje zvoka preko mixpultov), kar daje glasbi sodoben, elektronski karakter.
Zgodovina in razvoj
Jazz fusion se je oblikoval konec 1960-ih in v začetku 1970-ih, ko so jazzovski glasbeniki začeli vključevati električne instrumente in rockovsko ritem sekcijo. Ključni prelomni trenutki vključujejo eksperimentalne posnetke Milesa Davisa in plati kot je "Bitches Brew" (1969), ki so odprli pot novim glasbenim pristopom. V sedemdesetih so se pojavile skladbe in ansambli, ki so fusion definirali kot ločen žanr: Mahavishnu Orchestra, Weather Report, Return to Forever, Miles Davisova električna zasedba, ter številni drugi.
Pomembni izvajalci in albume
Med najbolj vplivnimi izvajalci so Miles Davis, Herbie Hancock, Chick Corea, John McLaughlin (Mahavishnu Orchestra), Weather Report, Jaco Pastorius in mnogi drugi. V različnih obdobjih je fusion prehajal v različne podzvrsti — od bolj eksperimentalnih in avantgardnih smeri do bolj dostopnih oblik, kot je jazz-funk ali »smooth jazz«. V glasbi posebej izstopajo tudi posamezni solisti: na primer Frank Zappa, ki je v svoji glasbi pogosto imel dolge in tehnično zahtevne kitarske solaže ter elemente fusiona.
Instrumenti in tehnologija
Fusion se močno naslanja na električne in elektronske instrumente: električna bas kitara (včasih fretless), električna kitara z efekti, električni klavir, Rhodes in Wurlitzer instrumenti ter različni sintetizatorji. Uporaba studijske tehnike, multi-sledi in efektov je pogosto sestavni del zvočne podobe fusiona. Tudi ritem sekcija (bobni in bas) igra pomembno vlogo, pogosto z močnim poudarkom na groovu in zapletenih ritmičnih vzorcih.
Dolžina skladb in nastop
V primerjavi s komercialno pop glasbo, kjer je pesem običajno dolga približno tri minute, so skladbe v jazz fusionu pogosto daljše — znašajo od pet do deset (ali več) minut — in dajejo prostor daljšim instrumentalnim solažam. Solaže so lahko vnaprej določene v aranžmaju ali pa popolnoma improvizirane med nastopom, kar je ena izmed značilnosti živega izvajanja.
Popularnost in vpliv
Na radiu v Združenih državah Amerike in Kanadi fusion ni bil nikoli široko zastopan na mainstream postajah; večinoma je imel prostor v specializiranih programih, na festivalih in v glasbenih krogih. V Evropi je bil v določenih obdobjih bolj prisoten na radijskih postajah in v klubski sceni, kar je prispevalo k lokalnim interpretacijam in fuzijam z regionalno glasbo. Fusion je močno vplival na razvoj sodobnega jazza, rocka, funk-a in elektronske glasbe ter klasične tehnike igranja in produkcije.
Podzvrsti in sodobne smeri
Iz jazz fusiona so se razvile različne smeri: jazz-funk z močnim poudarkom na plesnem ritmu, world fusion z integracijo etničnih glasbenih elementov, in bolj komercialen "smooth jazz". V zadnjih desetletjih se fusion pojavlja tudi v modernih kombinacijah z elektroniko, hip-hopom in eksperimentalno glasbo, kar kaže na njegov trajen vpliv in fleksibilnost.
Jazz fusion ostaja žanr, ki ceni glasbeno virtuoznost, ustvarjalno eksperimentiranje in preplet različnih glasbenih tradicij — primerno tako za poslušalce, ki iščejo kompleksnejše in daljše glasbene izkušnje, kot tudi za glasbenike, ki želijo preizkusiti meje improvizacije in elektronske inovacije.
Zgodovina
Jazz fusion se je začel v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja v Združenih državah Amerike. V poznih šestdesetih letih 20. stoletja so jazzovski glasbeniki, kot sta Miles Davis in skupina The Tony Williams Lifetime, v svoji jazzovski glasbi začeli uporabljati električne instrumente, kot sta električni bas in električni klavir. Prav tako so jazzovski glasbeniki v svojo jazzovsko glasbo začeli dodajati ritme ali udarce iz soul glasbe, rhythm and bluesa in rock glasbe. Dva pomembna albuma jazzovske fuzije sta In a Silent Way in Bitches Brew.
V sedemdesetih letih je vse več ljudi začelo igrati jazz fusion. Postala je bolj priljubljena, zato je več ljudi začelo poslušati jazz fusion in obiskovati koncerte jazz fusion. V sedemdesetih letih 20. stoletja so jazzovski glasbeniki, kot so Herbie Hancock, Joe Zawinul, Jan Hammer in Chick Corea, v svojih skladbah začeli uporabljati elektronske sintetizatorje.
V začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja se je začel igrati nov slog jazz fuzije, imenovan "pop fusion". Ta novi slog pop fuzije je bil mehkejši in počasnejši od fuzije iz zgodnjih sedemdesetih let. Pop fusion se je na radiu predvajal veliko pogosteje kot fusion iz zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Med glasbeniki pop fusiona so bili Lee Ritenour, Al Jarreau, Kenny G, Bob James in David Sanborn. Steve Vai je bil ikona jazz fuzije v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in je igral obsežne instrumentalne jazz fusion skladbe, ki temeljijo na kitari.
| · v · t · e | |||||||||||
| Komponente |
| ||||||||||
| Žanri |
| ||||||||||
| Radijski formati |
| ||||||||||
|
| ||||||||||
| Sorodni |
| ||||||||||
| |||||||||||
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je jazz fusion?
O: Jazz fusion je zvrst ali slog glasbe, ki meša jazz z rockom, funkom, rhythm and bluesom in glasbo sveta. Običajno se igra z instrumenti brez petja.
V: Kako dolge so skladbe v jazz fusionu?
O: Pesmi v jazz fusionu so pogosto daljše od pesmi v pop glasbi, običajno trajajo od pet do deset minut v primerjavi s tremi minutami v pop glasbi.
V: Katere vrste solaž se uporabljajo v jazz fusionu?
O: V jazz fusionu so solaže improvizirane ali izmišljene, ko se igrajo med nastopom.
V: Kdo je primer nekoga, ki je uporabljal to zvrst?
O: Frank Zappa je bil primer nekoga, ki je uporabljal žanr jazz fusion.
V: Ali je ta glasba priljubljena na radijskih postajah v Severni Ameriki?
O: Ne, na radijskih postajah v Združenih državah in Kanadi ga ni veliko slišati, je pa bolj priljubljen na radijskih postajah v Evropi.
V: Ali jazz fusion sploh uporablja petje?
O: Ne, običajno ne uporablja petja - namesto tega uporablja samo instrumente.
Iskati