Greben Kjušu–Palau: oceanski greben v Filipinskem morju

Greben Kjušu–Palau: impresiven oceanski greben v Filipinskem morju z verigo ugaslih vulkanov med Japonsko in Palau — geologija, biodiverziteta in pomorske poti.

Greben Kjušu-Palau (KPR) je značilnost oceanskega dna v Filipinskem morju. Ime je dobil po bližnjih otokih. Na severnem koncu je japonski otok Kjušu. Na južnem koncu je pacifiška otoška država Palau.

Greben morskega dna se začne na območju, ki je približno 900 km oddaljeno od vzhodnega konca kanala Bungo (豊後水道, Bungo Suidō) ali "ožine Bungo" med japonskima otokoma Kjušu in Šikoku. Greben tvori črto na oceanskem dnu, ki poteka jugovzhodno v smeri otoka Palau. Na tej črti je veriga ugaslih vulkanov.

KPR leži jugovzhodno od japonskega otoka Kjušu.

Greben Kjušu–Palau je sestavljen iz vrste morskih hribov, seamountov in plitvejših ploskih vrhov (guyotov), ki so ostanki nekdanjih vulkanov. Nastal je v povezavi s tektonskimi premiki in subdukcijo v Tihem oceanu; del geološke zgodovine regije je povezan z gibanjem Filipinske plošče in s subdukcijo Tihookeanske plošče. Starost posameznih struktur se razlikuje, kar kaže na večfazno vulkansko in tektonsko dejavnost v preteklih geoloških obdobjih.

Morfološko greben dviguje dno nad okoliško globino in na nekaterih mestih doseže precej plitvejše globine, zaradi česar je v teh predelih možen razvoj koralnih nasadov in drugih priobalnih ekosistemov. Seamounti tvorijo pomembne habitante za zelo raznoliko morsko življenje — od koral in spužv do ribjih populacij in migratornih vrst. Njihova topografija vpliva tudi na lokalne morske tokove, kar lahko povzroča oživljanje hranil (upwelling) in boljše pogoje za ribištvo.

Greben je zanimiv tudi za znanstvene raziskave: preučujejo ga geologi, ki iz njega izpisujejo podatke o preteklih premikih plošč, staranju vulkanov in paleoklimatskih razmerah, ter biologom, ki dokumentirajo biodiverziteto seamountov. Poleg tega so nekatera območja KPR predmet raziskav zaradi možnosti prisotnosti mineralnih virov, npr. železno-manganovih skorj in drugih morskih mineralov, kar odpira vprašanja o trajnostnem izkoriščanju in varstvu morskega okolja.

Ker se greben razteza skozi več morskih območij in je v bližini ekonomskih izključnih con različnih držav, ima tudi pomen za pomorsko upravo, ribištvo in upravljanje morskih virov. Zaradi svoje biotske in geološke vrednosti ostaja KPR predmet mednarodnih raziskav in razprav o ohranjanju morskih ekosistemov.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je greben Kyushu-Palau?

V: Zakaj se imenuje greben Kjušu-Palau?

V: Kje se začne greben Kjušu-Palau?

V: V katero smer poteka greben?

V: Kaj se nahaja na grebenu Kjušu-Palau?

V: Kje je KPR glede na japonski otok Kjušu?

V: Katero vodno telo se nahaja na vzhodnem koncu KPR?

Išči po črki