Jezero Biel (Bienne) — največje jezero v Bernu, vinorodna regija

Jezero Biel (tudi Bienne) je največje jezero v kantonu Bern v Švici. Jezero je dolgo približno 15 kilometrov in široko do 4,1 kilometra, njegova površina znaša približno 40 kvadratnih kilometrov, največja globina pa okoli 74 metrov. Nadmorska višina je 429 metrov. Ob jezeru leži več vinorodnih vasi in gričev, ki že stoletja oblikujejo kulturno pokrajino ob njegovih bregovih.

Geografija in položaj

Jezero Biel leži med obronki Jure in seelandskim ravninskim območjem ter povezuje območji treh večjih jezer v regiji: skupaj z Moratskim in Neuchâtelskim jezerom je eno od treh največjih vodnih površin v švicarski regiji Jura. Ob jezeru se nahajajo mesta in vasice, najbolj znano je dvojezično mesto Biel/Bienne, ki leži na severnem koncu jezera.

Hidrografija

V jezero Gradišče vstopata dve večji reki. Prva je Suze (Suze), ki je edina reka v mestu Biel. Druga je Aare, ena najdaljših švicarskih rek, ki je bila v ta sistem preusmerjena leta 1878. Iz jezera odvaja vodo reka Thielle/Zihl, ki vodi proti Neuchâtelskemu jezeru; ta povezava omogoča hidravlične uravnave in plovbo med jezeri.

Vinogradništvo ob jezeru

Vinogradi se nahajajo na sončni, jugovzhodno usmerjeni strani jezera in izkoriščajo toplotni učinek vode, zaradi katerega je podnebje bolj zmerno in primernejše za pridelavo trte. Tla na gričih so pogosto zelo apnenčasta, kar daje vinom značilno mineralnost. Vinogradi obsegajo približno 220 hektarjev (540 akrov) in vključujejo več različnih sort trte.

Tradicionalno prevladujejo bela vina, vse pogosteje pa pridelujejo tudi rdeča vina. Najpogostejše sorte so Chasselas, Pinot gris, Pinot noir, Pinot blanc in Chardonnay. Približno 80 vinogradnikov skrbi za vinograde, veliko jih je družinskih kmetij; vina se pogosto prodajajo neposredno iz vinskih kleti ali na lokalnih tržnicah.

Zgodovina vinogradništva

Vinogradništvo na območju Bielskega jezera ima dolgo zgodovino, znano že iz rimskih časov: arheologi so odkrili amfore za vino, kar dokazuje izvoz in porabo vina v antičnem obdobju. Tradicijo so ohranjali skozi stoletja; pomembna zaščita teh kmetijskih površin je prepoved iz leta 1933, ki je omejila gradnjo na vinogradniških pobočjih in s tem pripomogla k ohranitvi pokrajine in vinorodnih površin.

Turizem in prosti čas

Jezero Biel je priljubljena turistična destinacija z številnimi možnostmi za rekreacijo: plovba in jadranje, kopanje, ribolov, pohodništvo in kolesarjenje po obalnih poteh. Območje je tudi znano po vinskih poteh in degustacijah v lokalnih kleteh, kjer obiskovalci spoznajo tradicijo in okus vin. V mestih ob jezeru so muzeji, restavracije in tržnice, ki ponujajo lokalne izdelke, med drugim tudi vina, ki jih pogosto prodajajo neposredno proizvajalci.

Narava in varstvo

Območje jezera je dom številnim vrstam ptic in drugih živali, ob vodi so pomembna mokrišča in obalni habitat, ki jih varujejo lokalne in državne zakonodaje. Hkrati so vinorodni pobočji kulturno pomembna krajina, kjer se varstvo narave in kmetijska raba pogosto prepletata.

Jezero Biel torej ne predstavlja le največje vodne površine v kantonu Bern, temveč tudi pomembno vinorodno in turistično območje z bogato zgodovino, uravnoteženim podnebjem in raznolikimi možnostmi za obiskovalce in lokalno skupnost.

Vprašanja in odgovori

V: Kako se imenuje največje jezero v kantonu Bern v Švici?

V: Kako veliko je jezero Biel?

V: Katere reke se izlivajo v jezero Biel?

V: Kakšno vino pridelujejo v okolici jezera Biel?

V: Kdaj so se okoli jezera Biel prvič pojavili vinogradi?

V: Ali je priljubljeno med turisti?

Išči po črki