Dokazno breme
Dokazno breme (latinsko: onus probandi) je raven dokazovanja, ki jo mora stranka, ki želi dokazati neko dejstvo, doseči, preden je to sprejeto na sodišču. Latinski pregovor se glasi "semper necessitas probandi incumbit ei qui agit". To pomeni: "Potrebno je dokazati, da je vse, kar je potrebno, da se izkaže: "Dokazna potreba je vedno na strani tistega, ki vlaga obtožbe."
V kazenskem postopku je dokazno breme na strani tožilstva. Obtožencu ni treba dokazovati svoje nedolžnosti. Standard, ki ga mora doseči tožilstvo, je dokazati svojo različico dejstev onkraj razumnega dvoma. V civilnem postopku je dokazno breme na strani tistega, ki zadevo predloži sodišču, imenovanega tožnik. V civilnem postopku je dokazno breme na strani tožnika. Standard, ki mora biti izpolnjen, je, da "prevlada dokazov" (teža dokazov) zadostuje za dokazovanje njihove trditve.
Pozitivna obramba
Če želi toženec v civilni ali kazenski zadevi navesti drugačna dejstva kot tožilstvo ali tožnik, se to imenuje "pozitivna obramba". S tem se dokazno breme prenese na toženca, ki mora dokazati svojo različico dejstev. Toženec bi skušal opravičiti ali upravičiti svoja dejanja, zaradi katerih je prišlo do tožbe. Običajne pozitivne obrambe vključujejo ujetništvo, samoobrambo, nečiste roke, blaznost in zastaranje.
Prevlada dokazov
Prevlada dokazov, znana tudi kot "ravnotežje verjetnosti", je standard, ki se zahteva v večini civilnih zadev. Uporablja se tudi na družinskem sodišču pri odločitvah, ki se nanašajo izključno na denar, kot je preživnina za otroka v skladu z zakonom o standardih preživnine za otroke.
Standard je izpolnjen, če je bolj verjetno, da je trditev resnična, kot da ni resnična. Standard je izpolnjen, če je verjetnost, da je trditev resnična, večja od petdeset odstotkov. Lord Denning je v zadevi Miller proti ministru za pokojnine to preprosto opisal kot "bolj verjetno kot ne". Do leta 1970 se je ta standard uporabljal tudi na sodiščih za mladoletnike v Združenih državah Amerike. To je veliko manjše breme kot "onkraj razumnega dvoma", prag, ki ga mora tožilec doseči v kazenskih postopkih.
Izven razumnega dvoma
To je najvišji standard, ki se v državah običajnegaprava uporablja kot dokazno breme. Običajno se uporablja le v kazenskih postopkih. Če po skrbni in nepristranski preučitvi vseh dokazov (ali pomanjkanja dokazov) v zadevi obstaja resničen dvom, ki temelji na razumu in zdravi pameti, potem raven dokazovanja ni izpolnjena. Če porota ali sodnik v sodnem postopku nima nobenega dvoma o obdolženčevi krivdi ali če so njihovi edini dvomi nerazumni dvomi, potem je tožilec dokazal, da je obdolženec kriv.
Vprašanja in odgovori
V: Kakšno je dokazno breme?
O: Dokazno breme je raven dokazovanja, ki jo mora doseči stranka, ki želi dokazati neko dejstvo, preden je to sprejeto na sodišču.
V: Kakšno je dokazno breme v kazenskem postopku?
O: V kazenskem postopku je dokazno breme na strani tožilstva.
V: Ali mora obdolženec v kazenskem postopku dokazati svojo nedolžnost?
O: Ne, obdolžencu v kazenskem postopku ni treba dokazati svoje nedolžnosti.
V: Kakšen dokazni standard mora doseči tožilstvo v kazenski zadevi?
O: Tožilstvo mora v kazenskem postopku doseči standard dokazovanja svoje različice dejstev "onkraj razumnega dvoma".
V: Kakšno je dokazno breme v civilnem postopku?
O: V civilnem postopku je dokazno breme na strani tistega, ki zadevo predloži sodišču, tj. tožnika.
V: Kateri standard mora tožnik izpolnjevati v civilnem postopku?
O: Standard, ki ga je treba izpolniti v civilnem postopku, je, da "premoč dokazov" (teža dokazov) zadostuje za dokazovanje njegovega primera.
V: Ali se dokazno breme spremeni glede na vrsto zadeve?
O: Da, dokazno breme je v kazenski zadevi drugačno kot v civilni zadevi. V kazenski zadevi je dokazno breme na strani tožilstva, medtem ko je v civilnem postopku na strani tožnika.
