M. C. Escher: nizozemski grafik, teselacije in nemogoče konstrukcije

M. C. Escher — nizozemski grafik, znan po matematično navdihnjenih teselacijah, nemogočih konstrukcijah in optičnih iluzijah; odkrijte njegove litografije, risbe in vizualne paradokse.

Maurits Cornelis Escher (17. junij 1898 – 27. marec 1972), običajno imenovan M. C. Escher, je bil nizozemski grafik, rojen v Leeuwardnu na Nizozemskem. Znan je po svojih pogosto matematično navdihnjenih lesorezih, litografijah in mezzotintih. Na njegovih delih se pojavljajo nemogoče konstrukcije, raziskovanje neskončnosti, motivi iz arhitekture ter prefinjene teselacije – ponavljajoči se vzorci, podobni ploščicam.

Življenjska pot in izobraževanje

Escher se je sprva izobraževal v smeri arhitekture, a je hitro odkril svoje zanimanje za grafiko in grafične tehnike. Študiral je risbo in grafiko ter se izpopolnjeval pri različnih tehnikah tiska. V mladih letih ga je močno navdihnila pot v Andaluzijo, predvsem Alhambra v Granadi, kjer je podrobno proučeval islamske teselacije — ponavljajoče se geometrijske vzorce brez praznih prostorov.

Slog in tehnike

Escher je obvladal različne grafične tehnike, predvsem litografijo, lesoreze in mezzotint. Njegova dela se odlikujejo po natančni risbi, jasni perspektivi in spretnem upravljanju svetlobe ter senčenja. Pogosto je uporabljal:

• teselacije in simetrijo za ustvarjanje ritmičnih, matematično urejenih vzorcev;
• izkrivljeno oziroma večplastno perspektivo, s katero je delal t. i. nemogoče objekte (npr. stopnice, ki se vedno vzpenjajo);
• metamorfoze — postopne spremembe oblike, kjer se motivi enega predela slike tekoče prelevijo v drugega;
• serije, kot so »Circle Limit«, kjer je eksperimentiral s hiperbolično geometrijo in ponavljanjem v vedno manjših merilih proti robu slike.

Glavna dela

Escher je v življenju ustvaril 448 litografij, lesorezov in predvsem grafičnih listov ter več kot 2000 risb in skic. Ilustriral je knjige, oblikoval tapiserije, poštne znamke in stenske poslikave. Nekatera najbolj znana dela so:

• Risanje rok (Drawing Hands) — ikonična risba, ki prikazuje dve rokI, ki druga drugo rišeta;
• Relativnost (Relativity) — prikaz zgradbe z več medsebojno nasprotujočimi težnostnimi sistemi;
• Leteča riba (Flying Fish) — primer njegovega zanimanja za metamorfose in preobrazbe oblike;
• Vzpenjanje in spuščanje (Ascending and Descending) — prikaz nemogočih stopnic;
• serije Circle Limit — raziskave simetrije v hiperbolični geometriji;
• Belvedere, Vodnjak (Waterfall) in Roka z odsevim v krogle (Hand with Reflecting Sphere) — dela, ki združujejo arhitekturne elemente in iluzije perspektive.

Matematika, sodelovanja in vpliv

Čeprav ni bil matematik, so bila njegova dela tesno povezana z geometrijo, simetrijo in teorijo skupin. Njegove teselacije so pripeljale do zanimanja matematike — eden izmed znanih sodelovanj je bila izmenjava pisem in idej z geometrom H. S. M. Coxetrom. Escherjeva umetnost je vplivala na matematiko, optične umetnike in popularno kulturo: njegova dela se pojavljajo v knjigah, filmih, oblikovanju in izobraževanju.

Dediščina

Escherjevo delo še naprej navdihuje umetnike, oblikovalce ter matematične in znanstvene kroge. V Nizozemskem je ustanovljena tudi Muzejska hiša M. C. Escher (Escher in Het Paleis v Haagu/Leden) ter druge razstave po svetu, ki predstavljajo njegovo bogato zapuščino. Njegova sposobnost združevanja natančne grafične tehnike z intelektualno igro in vizualnimi paradoksi ostaja izjemno priljubljena in vplivna.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Maurits Cornelis Escher?

V: Po katerih vrstah umetniških del je Escher znan?

V: Koliko litografij, lesorezov in lesorezov je ustvaril Escher?

V: Katere druge vrste umetnosti je Escher ustvaril poleg litografij in lesorezov?

V: Kaj je Escherja navdihovalo na začetku kariere?

V: Katere so Escherjeve najbolj znane risbe?

V: Na katero temo se je nanašala večina Escherjevih del?

Išči po črki