Machu Picchu: inkovsko mesto v Peruju — zgodovina, arhitektura, obisk

Machu Picchu je predkolumbovsko inkovsko najdišče iz 15. stoletja v Peruju v Južni Ameriki. Stoji na gorskem grebenu na približno 2430 m nadmorske višine in je eno najbolj prepoznavnih arheoloških najdišč na svetu.

Zgodovina

Arheološki in zgodovinski podatki kažejo, da so na območju Machu Picchuja ljudje živeli že v predinkovskem obdobju, morda že okrog leta 650 n. št., vendar je največjo preobrazbo in gradnjo kraja izvedla inkovska civilizacija v 15. stoletju. Večina raziskovalcev ocenjuje, da so Inki Machu Picchu zgradili okoli sredine 15. stoletja kot kraljevo rezidenco ali versko-svetišče za inkovskega vladarja in elito.

Ko so v 16. stoletju Španci vdrli v Peru, so nekatera inkovska središča propadla ali bila opuščena. Machu Picchu je bil iz nekega razloga zapuščen in ostal večinoma skrit pred špansko okupacijsko administracijo — zato ga Španci med svojo širšo kolonialno prisotnostjo niso našli ali osvojili.

Arhitektura in umeščanje

Inki so mesto zasnovali tako, da so izklesali in izravnali skalo na gorskem grebenu. Uporabljena je bila izjemno natančna suhozidna tehnika (bez malte), pri kateri so kamnite bloke obdelali in prilegali tako tesno, da je bila vezi skoraj nemogoče vstaviti. To daje stavbam visoko potresno odpornost.

• Terase (andenes): strme gorske pobočja so spremenili v stopničaste terase, ki so preprečevale erozijo in omogočale kmetovanje v visokogorskem okolju.
• Odvodni in kanalski sistemi: premišljeno zasnovan sistem odvodnjavanja in akvaduktov je obvladoval močne monsunske padavine in preprečeval poškodbe struktur.
• Razdelitev prostora: Machu Picchu je sestavljen iz gospodarskih con (poljščine in stanovanjske cone) ter versko-ceremonialnega središča z impresivnimi tempeljskimi strukturami.

Pomembne stavbe in artefakti

Med najbolj znanimi deli so Intihuatana (kamniti obelisk, za katerega menijo, da je imel astronomsko/obredni pomen), Tempelj sonca ter Soba treh oken. Obstaja tudi dobro ohranjen observatorij za opazovanje neba, ki je služil za določanje astronomskih dogodkov in kmetijskih ciklov.

Arheološki izkopi so razkrili različne keramike, kovinske predmete in druge artefakte, ki pomagajo razumeti življenje v kraju — od religioznih praks do upravljanja virov.

Odkritje in znanstveno raziskovanje

Machu Picchu je večinoma ostal nepoznan širšemu svetu do leta 1911, ko ga je znanstveno ponovno odkril diplomant univerze Yale Hiram Bingham. Bingham je pri odkritju sodeloval z domačimi prebivalci, ki so poznali pot in lokacijo, in s perujsko pogodbo izvedel izkopavanja ter delno obnovo, ki jo je podprlo Nacionalno geografsko društvo.

Med raziskovanjem so bila odkrite številna gradbena načela in artefakti, ki so kasneje postali predmet sporov glede lastništva. Bingham in Yale so odnesli številne predmete v muzej Peabody za preučevanje; Peru si še vedno prizadeva, da bi mu te artefakte vrnili, in po dolgotrajnih pogajanjih so bili nekateri predmeti vrnjeni, čeprav so pravne in diplomatske razprave trajale dolgo.

Varstvo, status in grožnje

Machu Picchu je bil leta 1981 razglašen za perujsko zgodovinsko svetišče, leta 1983 pa uvrščen na seznam Unescove svetovne dediščine. Leta 2007 je v svetovni spletni anketi izbran kot eno od novih sedmih čudes sveta (spletni izbor).

Kraj se sooča z več grožnjami: pretirana množičnost turistov, erozija poti, učinek spremenjenega podnebja in močne padavine, možne zemeljske plazove ter lokalne gradbene pritiske. Zaradi teh dejavnikov so uvedli omejitve obiska, nadzor poti in rehabilitacijske ukrepe za ohranjanje stabilnosti ter kulturne vrednosti mesta.

Obisk in praktični nasveti

Do Machu Picchuja vodi več poti:

• Priljubljena Inkovska pot je večdnevna pešpoti, ki zahteva permit — število dovoljenj je omejeno in jih je treba rezervirati vnaprej.
• Možen je prihod z vlakom iz Cusca in drugih postaj do mesta Aguas Calientes, od koder obiskovalci nato nadaljujejo z avtobusom ali peš do vhoda. Prav tako lahko iz Aguas Calientes peš vzpenjate na Machu Picchu ali na bližnji vrh Machu Picchu Mountain (poseben vstop).
• Na voljo je tudi dostop po novi cesti za vozila in organizirane izlete; vseeno veljajo pravila in omejitve obiska zaradi varstva spomenika.

Praktični nasveti za obiskovalce:

• Rezervirajte vstopnice in, če je potrebno, permit za Inkovsko pot vnaprej — kapacitete so omejene.
• Akklimatizirajte se v Cuscu (nadmorska višina je višja kot v Machu Picchuju), da zmanjšate možnost višinske bolezni.
• Pripravite se na hitro spreminjajoče vreme: zaščita pred soncem, plastenje oblačil in nepremočljiva jakna so priporočljivi.
• Spoštujte pravila: ne dotikajte se krhkih struktur, ne puščajte smeti, ne uporabljajte nedovoljenih dronov in upoštevajte navodila varnostnega osebja.

Pomen in dediščina

Machu Picchu ni le arhitekturni čudež, temveč tudi pomemben vir znanja o inkovski družbi, upravljanju naravnih virov, astronomiji in religiji. Ohranitev tega mesta služi kot most med preteklostjo in sedanjostjo, med lokalnimi kulturami in svetovno javnostjo.

Danes so upravljanje, zaščita in trajnostni turizem ključni za prihodnost Machu Picchuja — tako, da bodo prihodnje generacije lahko še naprej spoznavale enega najbolj impresivnih dosežkov predkolumbovske Amerike.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Machu Picchu?

V: Kdaj so Inki živeli v Machu Picchu?

V: Kako so Inki gradili hiše, polja in templje?

V: Zakaj so Inki zapustili Machu Picchu?

V: Kdo je leta 1911 ponovno odkril Machu Picchu?

V: Kdaj je bil Machu Picchu razglašen za Unescovo svetovno dediščino?

V: Kako ga lahko turisti obiščejo danes?

Išči po črki