Maria Bashir — afganistanska tožilka in zagovornica pravic žensk

Bašir je bil najstarejši otrok v družini. Bila je zelo dobra učenka. Oče jo je spodbujal k študiju. Ko je diplomirala, je morala izbrati tri predmete za podiplomski študij. Izbrala je pravo, pravo in pravo. Minister za visoko šolstvo ji je odobril študij prava. Diplomirala je iz prava na Univerzi v Kabulu. Kasneje je eno leto študirala v Kabulu, da bi postala tožilka.

Leta 1996, ko je diplomirala, se je Bashir poročil. Preselila se je v Herat, moževo mesto. Njen mož ima uvozno podjetje na Kitajskem. Bashir ima dva sinova in hčerko. Najstarejši sin študira v Nemčiji. Druga dva otroka se zaradi smrtnih groženj Bašir in njeni družini učita doma.

Po končanem šolanju se je zaposlila v uradu generalnega državnega tožilca. Delala je kot kriminalistična preiskovalka v Kabulu in pozneje v Heratu.

Ko se je Bašir preselil v Herat, so leta 1995 prišli talibani. Ženskam so prepovedali delati. Bašir je ostala v hiši, tako kot druge ženske. Talibani so dekletom prepovedali branje in delo. Tako so ženske in dekleta ostale odvisne od moških. Bašir je v svoji hiši ustanovila podzemno šolo. Učenci so knjige skrivali v nakupovalnih vrečah.

Leta 2001 je ameriška invazija ženskam ponovno dovolila, da začnejo delati. Bashir se je vrnila na svoje staro delovno mesto kriminalistične preiskovalke. Ko je generalni državni tožilec leta 2006 obiskal Herat, se je srečal s tožilci iz štirih provinc. Bašir je bila edina ženska na srečanju. Generalni državni tožilec je dejal, da je zadovoljen s primerom umora, ki ga je Bashirjeva vodila proti možu afganistanske pesnice in novinarke Nadie Anjuman. Generalni državni tožilec je Baširja imenoval za glavno državno tožilko v provinci.

Ameriška vlada je Baširja pozdravila kot znak zahodnjaštva po talibanu. Državna sekretarka ZDA Condoleezza Rice je Baširja poslala na pogovore v Washington. Vendar je Bašir izrekel veliko negativnih besed o novi ustavi. Nova ustava je ženskam zagotovila enake pravice, vendar je veliko sodnikov še vedno uporabljalo staro islamsko šeriatsko pravo. Bašir je dejal, da novi zakon ženskam ne omogoča svobodne izbire moža. Dejala je tudi, da moškim zaradi prešuštva niso sodili, ženske pa so bile za isto stvar kamenjane do smrti. Pri ločitvi je mož vedno dobil otroke; ženske so menile, da je samomor boljši. V zvezi s korupcijo je Bašir želel ustaviti imenovanja na podlagi etničnih skupin. Želela je tudi več denarja za uradnike. Dejala je, da se korupcija ne bo ustavila, če bodo morali uradniki nekje najti več denarja.

• Mednarodna nagrada za pogumne ženske 2011.
• Seznam 100 najvplivnejših ljudi na svetu, ki ga je leta 2011 sestavil Time.