Messier 81 (znana tudi kot NGC 3031 ali Bodejeva galaksija) je spiralna galaksija z značilno razvejano strukturo in izrazitimi spiralnimi rokavi. Nahaja se v ozvezdju Ursa Major (Veliki medved) in je ena najbližjih velikih spiralk našemu Osončju. Od Zemlje je oddaljena približno 11,8–12 milijonov svetlobnih let (približno 3,6 Mpc). Njena vidna svetlost (integralna magnituda) je približno 6,9, kar pomeni, da je galaksija zelo svetla in dostopna opazovanju z daljnogledi in v dobrih temnih razmerah tudi s prostim očesom.

Fizične lastnosti

Messier 81 je relativno velika galaksija, z ocenjenim premerom okoli 90.000–100.000 svetlobnih let. V središču ima aktivno galaktično jedro, v katerem domuje supermasivna črna luknja; masa te črne luknje je ocenjena na nekaj deset milijonov mas Sonca (vrstni red velikosti 10^7–10^8 M☉). Jedro je nizkoenergijsko aktivno in je v literaturi opisano kot LINER ali šibki Seyfert, pri čemer je jedro vir sodobnih radiovih in rentgenskih variacij (včasih označeno kot M81*).

Okolica in interakcije

Messier 81 je osrednja članica majhne galaktične skupine, znane kot skupina Messier 81, v kateri so med drugim tudi spiralna galaksija M82 in več pritlikavih sosed. Galaksije v skupini so v preteklosti intenzivno gravitacijsko vplivale ena na drugo; opazovane so plinske mostovi nevtralnega vodika (HI), tidalni trakovi in posledične epizode povečanega nastajanja zvezd, zlasti v sosednji M82, ki je zaradi tega močno zvezdoobložena (starburst) galaksija.

Opazovanje in znanstveni pomen

Zaradi bližine, velikosti in svetlosti je Messier 81 eden najbolje preučenih objektov na nebu. Profesionalni astronomi so galaksijo intenzivno opazovali v različnih valovnih dolžinah — od radijskih in infrardečih do optičnih, ultravijoličnih in rentgenskih — kar je prineslo pomembne podatke o dinamiki spiralnih rokavov, distribuciji srebrnine in medzvezdne snovi ter o delovanju njenih centralnih regij. Galaksija je tudi priljubljen cilj amaterskih astronomov zaradi svoje jasne strukture in dostopnosti opazovanja.

Zgodovina odkritja

Messier 81 je prvi opisal Johann Elert Bode leta 1774; zato se galaksija včasih imenuje "Bodejeva galaksija". Leta 1779 sta Pierre Méchain in Charles Messier objekta ponovno identificirala in ga vključila v Messierjev katalog kot Messier 81. Od takrat naprej je M81 pogosto predmet opazovanj in študij.

Posebni dogodki

V galaksiji je bila opažena tudi pomembna supernova: SN 1993J, eksplozija tipa IIb, ki je bila ena izmed najbolje preučenih supernov v sodobni dobi in je prispevala k razumevanju prehodnih tipov supernov in njihovih progometrij.

Skupaj naredi bližina, aktivno jedro, dejstvo, da je del bližnje galaktične skupine, ter bogastvo opazovalnih podatkov iz različnih območij elektromagnetnega spektra iz Messier 81 ključen laboratorij za razumevanje evolucije spiralnih galaksij, medgalaktičnih interakcij in delovanja supermasivnih črnih lukenj.