Michel Foucault
Michel Foucault (15. oktober 1926 - 25. junij 1984) je bil francoski filozof in zgodovinar. Pisal je o številnih temah in vplival na številne druge mislece.
Foucault je preučeval institucije, kot so psihiatrični oddelki, bolnišnice, šole in zapori, da bi ugotovil, kako vplivajo na ljudi, ki v njih živijo. Bil je gej. Preučeval je tudi zgodovino spolnosti in kasneje v življenju pisal o homoseksualnosti.
Pogosto ga imenujejo postmodernistični ali poststrukturalistični filozof. Nekateri filozofi trdijo, da je na nekatere njegove ideje vplival eksistencializem. Vendar je Foucault vse te oznake zavrnil.
Zgodnje življenje
Foucault se je rodil leta 1926 v Poitiersu v Franciji. Njegov oče Paul Foucault je bil kirurg. Obiskoval je jezuitsko šolo Collège Saint-Stanislas. Po drugi svetovni vojni je Foucault študiral na École Normale Supérieure. Med študijem je postal depresiven in se je poskušal ubiti.
Foucaulta je zelo zanimala psihologija. Diplomiral je iz filozofije in psihologije. Foucault se je med letoma 1950 in 1953 pridružil francoski komunistični partiji. Komunistično partijo je zapustil, ker je bil žalosten zaradi vseh ljudi, ki jih je Stalin ubijal v Sovjetski zvezi.
Univerzitetni profesor
V zgodnjih petdesetih letih je poučeval na École Normale. Nato je začel poučevati psihologijo na univerzi v Lillu. Leta 1954 je Foucault objavil svojo prvo knjigo Maladie mentale et personnalité. Sredi petdesetih let je delal na Univerzi v Varšavi in na Univerzi v Hamburgu.
Leta 1960 se je vrnil v Francijo in postal profesor filozofije na univerzi v Clermont-Ferrandu. Sredi šestdesetih let se je Foucault z ljubico preselil v Tunis (v Severni Afriki) in se zaposlil kot učitelj na Univerzi v Tunisu. Leta 1966 je objavil knjigo Les Mots et les choses (Red stvari), ki je bila zelo priljubljena. Leta 1968 se je vrnil v Francijo, kjer je izdal knjigo L'archéologie du savoir (Arheologija znanja).
V poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja je francoska vlada po velikih študentskih protestih in nemirih v Franciji ustanovila novo eksperimentalno univerzo v Vincennesu. Foucault je postal prvi vodja njenega oddelka za filozofijo. Foucault se je pridružil študentom, ki so zasedli upravne zgradbe in se spopadli s policijo.
Leta 1970 je Foucault postal profesor zgodovine miselnih sistemov na Collège de France. Njegova politična angažiranost se je povečala. Njegov moški ljubimec Defert se je pridružil ultramaoističnemu gibanju Gauche Proletarienne (GP). Foucault je nato napisal knjigo Surveiller et Punir (Discipliniraj in kaznuj) o zaporih in šolah.
Zadnja leta
V poznih sedemdesetih letih je Foucault pisal knjige o zgodovini spolnosti. Foucault je začel več časa preživljati v Združenih državah Amerike, na univerzi v Buffalu. Leta 1978 je Foucault obiskal Iran, da bi podprl novo revolucionarno islamsko vlado. Foucault je umrl 26. junija 1984 v Parizu zaradi bolezni, povezane z aidsom.
Prevedeni spisi
Glavne zbirke Foucaultovega dela, prevedene v angleščino, so:
- Jezik, nasprotni spomin, praksa, ki jo je uredil Donald F. Bouchard (1977)
- Power/Knowledge, ki jo je uredil Colin Gordon (1980)
- The Foucault Reader, uredil Paul Rabinow (1984)
- Politika, filozofija, kultura, uredil Lawrence D. Kritzman (1988)
- Foucault v živo (2. izdaja), uredil Sylvère Lotringer (1996)
- Politika resnice, uredil Sylvère Lotringer (1997)
- Etika : subjektivnost in resnica (Essential Works Vol. 1), uredil Paul Rabinow (1997)
- Estetika, metoda, epistemologija (Essential Works Vol.2), uredil James D. Faubion (1998)
- Moč (Essential Works Vol. 3), uredil James D. Faubion (2000)
- The Essential Foucault, uredila Paul Rabinow in Nikolas Rose (2003)
