Michel Foucault: Življenje, teorije oblasti in zgodovina spolnosti

Michel Foucault (15. oktober 1926 - 25. junij 1984) je bil francoski filozof in zgodovinar. Pisal je o številnih temah in vplival na številne druge mislece.

Foucault je preučeval institucije, kot so psihiatrični oddelki, bolnišnice, šole in zapori, da bi ugotovil, kako vplivajo na ljudi, ki v njih živijo. Bil je gej. Preučeval je tudi zgodovino spolnosti in kasneje v življenju pisal o homoseksualnosti.

Pogosto ga imenujejo postmodernistični ali poststrukturalistični filozof. Nekateri filozofi trdijo, da je na nekatere njegove ideje vplival eksistencializem. Vendar je Foucault vse te oznake zavrnil.

Življenje in kariera

Foucault se je rodil v Franciji in študiral na prestižni École normale supérieure. Poučeval je na različnih univerzah v Franciji in v tujini ter bil leta 1970 imenovan za profesorja na Collège de France, kjer je predaval do smrti leta 1984. V poznih letih življenja je svojo raziskovalno pozornost usmeril predvsem na teme povezane z oblastjo, diskurzi in spolnostjo. Umrl je 25. junija 1984 v Parizu; njegovo smrt so povezovali z zapleti, povezanimi z virusom HIV/AIDS.

Glavna dela

Madness and Civilization (Folie et Déraison: Histoire de la folie à l'âge classique) — zgodovina pojmovanja norosti in institucionalne obravnave duševno bolnih.
The Birth of the Clinic (Naissance de la clinique) — analiza razvoja moderne medicine in medicinske opaznosti.
The Order of Things (Les Mots et les choses) — študija sprememb vedenj in razvrščanja znanja v različnih zgodovinskih obdobjih.
The Archaeology of Knowledge (L'Archéologie du savoir) — metodološko delo o analizi diskurzov in zgodovinskih formacijah vednosti.
Discipline and Punish (Surveiller et punir) — zgodovina sodnih praks, zaporniškega sistema in razvoja disciplinarne oblasti (znano po uporabi panoptikona kot metafore).
The History of Sexuality (serija) — genealogija sodobnih diskurzov o spolnosti, kjer je predstavil ideje o oblast/znanje ter konceptih, kot so biopolitika in regulacija seksualnosti.

Teorije oblasti in diskurza

Foucault ni oblast razlagal le kot nekaj, kar tlači in prepoveduje; opozarjal je na to, da je oblast tudi produktivna: oblikuje vedenja, znanja in subjekte. Ključni pojmi pri tem so:

Diskurz — način govora, pravil in praks, ki določajo, kaj je možna izjava in kaj šteje za resnico v določenem času.
Arheologija in genealogija — metodi za analizo, kako se znanja in institucije zgodovinsko vzpostavljajo in spreminjajo; arheologija se osredotoča na strukture diskurza, genealogija pa na zgodovinske procese oblasti in praks.
Disciplinarna oblast — Foucault je analiziral, kako sodobne institucije (šole, bolnišnice, zapori) usmerjajo, opazujejo in normirajo posameznike preko tehnik nadzora, usposabljanja in samokontrole (simbolično predstavljeno z panoptikonom).
Biopolitika — način, kako država in druge oblasti upravljajo življenje populacij (z zdravstvom, demografijo, reprodukcijo), kar pomeni novo raven upravljanja nad telesi in življenjem.

Zgodovina spolnosti

V delu The History of Sexuality Foucault izzove tako imenovano "repressivno hipotezo" — idejo, da je spolnost v sodobnosti preprosto potlačena. Namesto tega pokaže, da o spolnosti obstaja bogat in obsežen diskurz; razvoj institucij, medicine, psihologije in kazenskih praks je prispeval k specifičnim načinom govorjenja o spolnosti in k regulaciji spolnih praks. Poveže analizo spolnosti z močjo/znanjem in pokaže, kako so določene seksualne identitete in norme zgodovinsko konstruirane.

Vpliv in dediščina

Foucaultov vpliv je ogromen in presega filozofijo: močno vpliva na sociologijo, zgodovino, kulturne študije, študije spola, kritično teorijo, penalno politiko in medicinsko etiko. Njegove ideje o diskurzu, identiteti, nadzoru in bio-politiki so osrednje pri sodobnih analizah institucij, zdravstvenih politik, represije in svobode.

Kritike

Foucault je bil deležen številnih kritik: nekateri so mu očitali pomanjkanje jasne politične alternative oblasti, drugi so kritizirali pomanjkanje pozornosti do ekonomskih struktur ali zgodovinske natančnosti v določenih študijah. Nekateri zgodovinarji so izpostavili zgodovinske netočnosti v posameznih primerih, drugi so opozorili na težave pri interpretaciji virov. Kljub kritikam pa njegove metode in analize ostajajo plodna iztočnica za raziskave in razprave.

Michel Foucault ostaja ena osrednjih figur sodobne humanistike in družboslovja; njegova dela še vedno vzbujajo zanimanje in spodbujajo nove interpretacije oblasti, znanja in subjektivnosti.

Zgodnje življenje

Foucault se je rodil leta 1926 v Poitiersu v Franciji. Njegov oče Paul Foucault je bil kirurg. Obiskoval je jezuitsko šolo Collège Saint-Stanislas. Po drugi svetovni vojni je Foucault študiral na École Normale Supérieure. Med študijem je postal depresiven in se je poskušal ubiti.

Foucaulta je zelo zanimala psihologija. Diplomiral je iz filozofije in psihologije. Foucault se je med letoma 1950 in 1953 pridružil francoski komunistični partiji. Komunistično partijo je zapustil, ker je bil žalosten zaradi vseh ljudi, ki jih je Stalin ubijal v Sovjetski zvezi.

Univerzitetni profesor

V zgodnjih petdesetih letih je poučeval na École Normale. Nato je začel poučevati psihologijo na univerzi v Lillu. Leta 1954 je Foucault objavil svojo prvo knjigo Maladie mentale et personnalité. Sredi petdesetih let je delal na Univerzi v Varšavi in na Univerzi v Hamburgu.

Leta 1960 se je vrnil v Francijo in postal profesor filozofije na univerzi v Clermont-Ferrandu. Sredi šestdesetih let se je Foucault z ljubico preselil v Tunis (v Severni Afriki) in se zaposlil kot učitelj na Univerzi v Tunisu. Leta 1966 je objavil knjigo Les Mots et les choses (Red stvari), ki je bila zelo priljubljena. Leta 1968 se je vrnil v Francijo, kjer je izdal knjigo L'archéologie du savoir (Arheologija znanja).

V poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja je francoska vlada po velikih študentskih protestih in nemirih v Franciji ustanovila novo eksperimentalno univerzo v Vincennesu. Foucault je postal prvi vodja njenega oddelka za filozofijo. Foucault se je pridružil študentom, ki so zasedli upravne zgradbe in se spopadli s policijo.

Leta 1970 je Foucault postal profesor zgodovine miselnih sistemov na Collège de France. Njegova politična angažiranost se je povečala. Njegov moški ljubimec Defert se je pridružil ultramaoističnemu gibanju Gauche Proletarienne (GP). Foucault je nato napisal knjigo Surveiller et Punir (Discipliniraj in kaznuj) o zaporih in šolah.

Zadnja leta

V poznih sedemdesetih letih je Foucault pisal knjige o zgodovini spolnosti. Foucault je začel več časa preživljati v Združenih državah Amerike, na univerzi v Buffalu. Leta 1978 je Foucault obiskal Iran, da bi podprl novo revolucionarno islamsko vlado. Foucault je umrl 26. junija 1984 v Parizu zaradi bolezni, povezane z aidsom.

Prevedeni spisi

Glavne zbirke Foucaultovega dela, prevedene v angleščino, so:

Jezik, nasprotni spomin, praksa, ki jo je uredil Donald F. Bouchard (1977)
Power/Knowledge, ki jo je uredil Colin Gordon (1980)
The Foucault Reader, uredil Paul Rabinow (1984)
Politika, filozofija, kultura, uredil Lawrence D. Kritzman (1988)
Foucault v živo (2. izdaja), uredil Sylvère Lotringer (1996)
Politika resnice, uredil Sylvère Lotringer (1997)
Etika : subjektivnost in resnica (Essential Works Vol. 1), uredil Paul Rabinow (1997)
Estetika, metoda, epistemologija (Essential Works Vol.2), uredil James D. Faubion (1998)
Moč (Essential Works Vol. 3), uredil James D. Faubion (2000)
The Essential Foucault, uredila Paul Rabinow in Nikolas Rose (2003)