Money — pesem Pink Floyd (The Dark Side of the Moon, 1973)
Odkrij 'Money' Pink Floyd: ikonični 7/4 ritem, zvoki denarja, Roger Waters in Billboard uspeh z albuma The Dark Side of the Moon (1973).
"Money" je pesem angleške progresivne rock skupine Pink Floyd. Pesem je bila uvrščena na njihov album The Dark Side of the Moon iz leta 1973. Napisal jo je njihov basist/skupinski pevec Roger Waters, bila pa je prva pesem na drugi strani originalnega albuma. Money je edina pesem z albuma, ki se je uvrstila v prvo dvajseterico lestvice Billboard Hot 100, kar priča o njenem samostojnem uspehu tudi izven koncepta celotnega albuma. Pesem je znana po nenavadni časovni signaturi 7/4, ki se ob instrumentalnih solažah preklopi na standardno 4/4, ter po bogati zvočni kulisi, ustvarjeni z zvočnimi efekti predmetov, povezanih z denarjem, s katerimi se pesem začne.
Zgodovina in nastanek
Ideja za pesem je prišla iz Watersove kritične in ironične refleksije o materializmu in pohlepu. Besedilo obravnava odnos do bogastva, potrošništva in posledic, ki jih ima denar na ljudi in družbo. Pesem je bila razvita med snemanjem albuma The Dark Side of the Moon, ko so člani skupine eksperimentirali z ritmičnimi strukturami, zvočnimi efekti in studijskimi tehnikami, ki so albumu dali značilno filmsko ozračje.
Struktura in aranžma
Glavnina pesmi temelji na ostrem, ponavljajočem se basovskem in ritmičnem rifu v 7/4, kar daje skladbi nenavaden, nekoliko sinkopiran impulz. V instrumentalnih delih, zlasti med solažami, se poudarek prestavi v bolj običajen 4/4 ritem, kar ustvari kontrast med verzi in solističnimi vložki.
Posebna značilnost je tudi uvodna zvočna montaža, ki vključuje zvoke, kot so:
- škripanje kovancev in zvoki blagajne,
- trganje papirja,
- zvonovi in drugi posneti učinki, ki ustvarjajo vtis materialnega sveta.
Ti zvočni vložki so bili posneti in urejeni v studiu kot del aranžmaja, zato pesem deluje kot majhen zvočni film o denarju in potrošnji.
Posnetek in izvajalci
Na studijskem posnetku sodelujejo člani skupine Pink Floyd in gostujoči glasbeniki. Večkrat omenjeno je tudi delo studijskega inženirja, ki je k celotnemu zvoku pomembno prispeval.
- Roger Waters – avtor besedila in basistični del (avtorski prispevek k skladbi),
- David Gilmour – električna kitara z znanim solažnim delom,
- Richard Wright – klaviature in atmosferski klavirski vložki,
- Nick Mason – bobni in ritmična podlaga,
- Dick Parry (gostujoči glasbenik) – saksofon, ki igra prepoznaven solo v pesmi,
- inženiring oziroma tehnična izvedba: Alan Parsons je kot inženir v studiu pomembno prispeval k zvočni podobi in montiranju efektov.
Izvajanje v živo in vpliv
Pesem je postala stalnica koncertnih nastopov Pink Floyd in pozneje članov, v živo pa so jo pogosto prirejali z daljšimi instrumentalnimi solažami in spremembami dinamike. Zaradi prepoznavnega basa, solaž in zvočne predstave je Money ena najbolj prepoznavnih skladb skupine ter pogosto vključena v radijski program, kompilacije in soundtracke.
Pesem je vplivala na širok spekter glasbenikov in bila pogosto prirejana v različnih izvedbah; njena kombinacija eksperimentalnega ritma, kritičnega besedila in studijskih inovacij je primer uspešne sinteze ideje in produkcije.
Vpliv na kulturo in zapuščina
Money ostaja simbol obdobja, ko je Pink Floyd preizkušal meje rock glasbe z bogato produkcijo in konceptualnimi vsebinami. Pesem še danes velja za eno od ključnih stvaritev skupine, pogosto jo omenjajo v kontekstu najboljših skladb iz 70. let in kot primer uporabe netipičnih metričnih struktur v popularni glasbi.
Ker pesem izvira iz konceptualnega albuma, kjer so produkcijske inovacije pomemben del izraza, je njen studiozni pristop – od samplov denarnih zvokov do skrbno izbranih solo vložkov – pogosto navdihoval kasnejše glasbene produkcije in aranžmaje.
Sestava
Ena od Gilmourjevih zamisli za solo del je bila, da bi bili v drugem refrenu solo skladbe vsi posebni učinki popolnoma izključeni (t. i. "suhi"), kar bi ustvarilo občutek, da igrajo le štirje glasbeniki v majhni sobi. Za ta "suhi" refren so vsi glasbeniki igrali tiho in subtilno, Gilmourjeva solaža, zdaj ena sama kitara, pa je igrala zelo malo. Nato se je pri tretjem refrenu dinamika nenadoma povečala, z močno uporabo reverba in odmeva ("mokri" zvok), dodatnimi deli ritem kitare v ozadju, bobni pa so postali težki in skoraj kaotični.
Note in akordi temeljijo na običajnem dvanajsttaktnem bluesu v glasbenem ključu h-mol, pri čemer so melodija in skoraj vsa Gilmourjeva solaža osnovani na pentatoniki in bluesovskih lestvicah. Dvema dvanajsttaktnima verzoma sledi dvajsettaktni instrumentalni del, ki vključuje solo tenorskega saksofona v slogu bluesa (igra ga Dick Parry) skupaj s klaviaturami, basom in bobni ter nadaljnji dvotaktni uvod v 4/4, ki vodi do kitarske solaže, ki je strukturirana kot dvanajsttaktni blues, vendar podvojena na štiriindvajset taktov.
Besedilo je hitro omenjeno v filmu Pink Floyd The Wall, ko učiteljica glavnega junaka Pinka zaloti pri pisanju pesmi v razredu. Učitelj mu vzame pesem in jo prebere na zelo zloben način, saj želi, da se Pinkovi sošolci smejijo. Pesem je del besedila pesmi Money.
Snemanje
Prve grobe posnetke pesmi, vključno z nekaterimi zvočnimi učinki, so posneli v majhnem snemalnem studiu Rogerja Watersa v njegovi vrtni lopi. Pesem, kot jo je posnela skupina, je žalostna, za razliko od Watersove izvirne različice, o kateri je pozneje govoril, da je "prikupna in zelo angleška". Slišati jo je mogoče na albumu Classic Albums: V nasprotju s h-molom končne različice je demo posnetek v g-molu, ki ga je posnel Pink Floyd - The Making of The Dark Side of the Moon. Instrumentalni del sta pripravljala Gilmour in Waters, pri čemer je Gilmour nadzoroval spremembo časa ter svoje kitarsko in glasovno delo, Richard Wright in Nick Mason pa sta pripravila svoje dele. Dick Parry je dodal solo za tenorski saksofon, ki se pojavi pred kitarsko solažo. Gilmourjevi nasveti so vidni tudi v končni mešanici, ki vsebuje "mokre" in "suhe" dele. Za ustvarjanje posebnih visokih tonov, ki sestavljajo zadnji refren njegove solaže, je Gilmour igral na posebno Lewisovo kitaro s štiriindvajsetimi pragovi, kar je omogočalo veliko raznolikost tonov.
Eden od posebnih elementov pesmi Money so zvočni učinki, s katerimi se pesem začne. Ti so nastali tako, da je Waters združil posnetke cingljajočih kovancev, zvonjenja blagajne, trganja papirja, klikanja računskega stroja in drugih predmetov.
V videoposnetku Klasični albumi: V videoposnetku: Pink Floyd - The Making of The Dark Side of the Moon je inženir Alan Parsons spregovoril o snemanju prve spremljevalne skladbe skupine za to pesem: Parsons je pred začetkom vokala postopoma ugasnil zvočno zanko na traku, ki je služila kot nekakšen metronom. V nadaljevanju pesmi je skupina počasi pospeševala, kasneje, med drugim verzom in solažo saksofona, pa je Parsons za kratek čas povečal glasnost efektne zanke in po naključju se je izkazalo, da je ustrezala ritmu. Po tej točki zanke ni bilo več slišati.
Ponovno snemanje
Skladba je bila ponovno posneta za album Pink Floyd A Collection of Great Dance Songs iz leta 1981, ker založba Capitol Records ni dovolila založbi Columbia Records, da bi skladbo izdala v ZDA. Gilmour je s pomočjo producenta Jamesa Guthrieja pesem ponovno posnel, pri čemer je poskrbel za vokal in zaigral vse instrumente razen saksofona (zaradi česar je bil del z bobni veliko preprostejši). Parry je ponovno dodal solažo na saksofonu in tako ponovil svojo vlogo na prvotnem posnetku.
V videospotu za pesem Money so prikazani prizori različnih načinov služenja in zapravljanja denarja ter kratki bližnji posnetki vrtenja kovanca.
Osebje
- David Gilmour - kitare, vokal
- Roger Waters - glasba, besedila, bas kitara, magnetofonski efekti
- Richard Wright - električni klavir Wurlitzer
- Nick Mason - bobni
z:
- Dick Parry - tenorski saksofon
Diagrami
| Diagram (1973) | Vrhunski položaj |
| 13 | |
| Diagram (1981) | Vrhunski položaj |
| 37 |
Iskati