Mount Conner (Atila) – ploščata gora v Severnem teritoriju, Avstralija
Mount Conner (tudi Atila) je gora v osrednji Avstraliji. Leži v jugozahodnem delu Severnega teritorija, 75 km jugovzhodno od jezera Amadeus. Visoka je 859 metrov nad morjem in 300 metrov nad tlemi okoli nje. Goro je leta 1873 poimenoval William Gosse po južnoavstralskem politiku Mountifortu Longfieldu Connerju. Opaziti jo je mogoče s ceste proti Uluṟu, ko se pripeljete iz Alice Springsa.
Mount Conner je ploščata gora v obliki podkve. Kamnina je sedimentna. Njene plasti so ostale, ko je bilo na tem območju celinsko morje, v obdobju neoproterozoika (1Ga do 542Ma). Kamnina gore Conner je od 200 do 300 milijonov let starejša od kamnine bližnjih Uluṟu in Kata Tjuṯa. Mlajše plasti sedimentnih kamnin so v milijonih let erodirale in tako nastala danes vidna gora Inselberg.
Gora je v domačih jezikih jankunitjatjara in pitjantjatjara znana kot Atila (včasih tudi Artila, Atula, Attila ali Artilla). Dežela okoli nje se imenuje Atilanija. Povezan je z zgodbami o tjukurpa (sanjarjenju) o nyiṉya (pomeni "ledeno ljudstvo"; običajno se piše "ninya"). Nyiṉya so duhovi prednikov, ki prinašajo hladno vreme.
Geološke značilnosti
Mount Conner je primer izoliranega inselberga — ostanka odpornejših sedimentnih plasti, ki so preživele dolgotrajno erozijo okoliških mehkemb. Njena izrazita, skoraj ravna vršna površina in strme stene izstopajo na ravnini presušenega puščavskega predela. Čeprav je sestava gore sedimentna, je njena starost in način nastanka drugačen kot pri bližnjih znamenitostih Uluṟu in Kata Tjuṯa; kamnine gore Conner so po starosti za več sto milijonov let starejše. Takšne razlike so povezane z dolgo geološko zgodovino usedlin, dvigov in erozije v osrednji Avstraliji.
Kulturni pomen
Atila ima velik pomen za avtohtone narode območja, še posebej za govorce jezikov jankunitjatjara in pitjantjatjara. Zgode in mitologija, povezana s tem krajem, so del tjukurpa — tradicionalnih pripovedi, zakonov in obredov, ki urejajo odnos med ljudmi, zemljo in svetom prednikov. Ker so ti kraji sveti, obiskovalcem svetujejo spoštovanje pravil lokalnih skupnosti; to lahko vključuje izogibanje določenim lokacijam ali vedenje, ki spoštuje duhovne zgodbe tega območja.
Dostop, turizem in varovanje
Mount Conner je lahko prvi izrazit kamen, ki ga obiskovalec opazi pri vožnji proti Uluṟu iz smeri Alice Springsa, kar je povzročilo, da so ga nekateri turisti narobe zamenjali za Uluṟu (včasih ga imenujejo tudi "false Ayers Rock" ali "Fool-uru"). Najbližja javna cesta (Lasseter Highway) omogoča dober razgled, ob cesti pa so odmorišča in razgledne točke primerni za fotografiranje ob sončnem vzhodu ali zahodu. Gora leži v območju pastoralnih zemljišč (govedorejske postaje), zato je dostop lahko urejen s soglasjem lastnikov zemljišč; obiskovalcem se priporoča, naj upoštevajo opozorila, spoštujejo zasebno lastnino in navodila lokalnih skupnosti.
Pri načrtovanju obiska upoštevajte, da je to odročna regija: brez vode in goriva na poti ni priporočljivo tvegati nepotrebnih odstopanj od glavnih cest. Navajeni so tudi vodeni ogledi iz okoliških postaj, ki obiskovalcem ponudijo informacije o zgodovini, geologiji in kulturnem pomenu kraja.
Življenje in okolje
Okolica Mount Connera je značilna za polpuščavski do polsuhi habitat osrednje Avstralije. Rastje je prilagojeno sušnim razmeram — prevladujejo trpežne trajnice in grmičevje, kot so različne vrste akacij in trav (spinifex), ki nudijo zavetje številnim pticam, plazilcem in drugim manjšim živalim. Zaradi oddaljenosti in omejenega človeškega posega je območje pomembno tudi za ohranjanje lokalnih ekosistemov.
Priporočila obiskovalcem
- Spoštujte kulturne in verske pomene Atilanije ter navodila lokalnih skupnosti in lastnikov zemljišč.
- Uporabljajte označene poti in parkirne površine; ne puščajte smeti in ne poškodujte rastlinstva.
- Prinesite dovolj vode, hrane in goriva — storitve so v tem delu Avstralije omejene.
- Če fotografirate ali snemate, se pozanimajte, ali so določena mesta ali motivi varovani zaradi verskih razlogov.
Zgodovina
Za staroselce Yankunytjatjara je gora Conner že dolgo povezana s sanjami Wanambi. Wanambi je duh prednikov, ki naj bi živel v izvirih na gori in okoli nje. Legende, povezane s tem sanjarjenjem, je zapisal Charles Mountford, ko je leta 1940 obiskal to območje. Zapisal je, da naj bi zelo nevaren živel v Kapi Atila, izviru, ki je bil nekdaj na polovici južnega pobočja. Ko je izvir presahnil, so ljudje iz Atilanije verjeli, da so jim wanambi ukradli ljudje na jugu, ki so duha namestili v izvir v svoji deželi, da bi imeli več vode.
Približno 7 km jugozahodno od gore Conner je še en vodni vir, skalna luknja, imenovana Anari (v angleščini "Aneri Well" ali "Mount Conner Well"). Mountford se je tam utaboril leta 1940 na poti v Uluṟu in ime zapisal kot "Anneri". Zapisal je, da naj bi tu živel neškodljivi wanambi, ki je z grebenov Musgrave pripotoval na sever do Anarija. Pisal je tudi o obredih, povezanih z nyiṉya, ki so jih tukaj opravljale ženske.
Mountford je zapisal še eno legendo, povezano z goro, in sicer o spopadu med dvema dečkoma, ki sta lovila na tem območju. Po legendi je eden od fantov po naključju odkril izvir v Anari. Drugemu dečku ni hotel povedati, kje je našel vodo, zato je ta skoraj umrl od žeje. Skupaj sta se pomerila v dvoboju in se počasi prebila do vrha gore, kjer sta umrla. Njuni trupli naj bi se ohranili v obliki balvanov.
V Anari je bila postavljena prva domačija postaje Mount Conner Station. Ta je zdaj zapuščena, nova domačija pa se nahaja severneje, na avtocesti Lasseter. Od tu vodi proga do vznožja gore Mount Conner.
Geologija
Mount Conner sestavljajo konglomerati, peščenjaki, meljevci in muljevci. Vrh je sestavljen iz grobozrnatega peščenjaka s prodnatimi plastmi in manjšimi plastmi prodnatega konglomerata in meljevca. Kamnino, ki leži pod njim, sestavljajo temnorjavi sljudnati meljevec, muljevec in drobnozrnati peščenjak. Spodnji del gore sestavljajo srednje do grobozrnati sivorjavi peščenjaki, temnorjavi meljevci in skrilavci. Pobočja gore Conner so prav tako prekrita z meliščem (talusom), njen vrh pa je prekrit s koluvijem. Podnožje gore je obdano z naplavinami.
Vrh gore Conner je skupaj z vrhovi Kata Tjuṯa in Uluṟu ostanek erozije plasti sedimentov iz obdobja krede. Velja za klasičen primer otočne gore, ki je nastala z erozijo okoliških plasti.
Vprašanja in odgovori
V: Kako se imenuje Mount Conner?
O: Mount Conner se imenuje tudi Atila.
V: Kje se nahaja Mount Conner?
O: Mount Conner leži v jugozahodnem delu Severnega teritorija, 75 kilometrov jugovzhodno od jezera Amadeus.
V: Kako visoko nad morjem je Mount Conner?
O: Mount Conner je 859 metrov nad morjem.
V: Iz katere vrste kamnine je sestavljena?
O: Kamnine na gori Mount Conner so sestavljene iz sedimentnih plasti, ki so ostale, ko je bilo na tem območju celinsko morje v obdobju neoproterozoika (1Ga do 542Ma).
V: Kako stare so te kamnine v primerjavi z bližnjima Uluṟu in Kata Tjuṯa?
O: Kamnine na gori Connor so 200 do 300 milijonov let starejše od tistih, ki jih najdemo v bližnjih Uluṟu in Kata Tjuṯa.
V: Kakšno obliko ima?
O:Gora Connor ima obliko ravnega vrha, ki spominja na podkev.
V: Kako ji pravijo domačini iz ljudstev Jankunytjatjara in Pitjantjatjara?
O:Domačini Jankunytjatjara in Pitjantjatjara jo imenujejo Atila (včasih jo pišejo tudi Artila, Atula, Attila ali Artilla).
