Mujaddid

Mudžadid (arabsko: مجدد) je v islamu reformator, ki je zadolžen za odpravo napak, ki so se pojavile med muslimani. Njihova naloga je, da ljudem pokažejo velike verske resnice, s katerimi se bo morala soočiti muslimanska skupnost. Po ljudskem muslimanskem izročilu se nanaša na osebo, ki se pojavi na prelomu vsakega stoletja islamskega koledarja, da bi oživila islam, ga očistila tujih elementov in mu povrnila prvotno čistost. V sodobnem času se na mudžadida gleda kot na največjega muslimana stoletja.

Med strokovnjaki, ki se ukvarjajo z hadisi, obstajajo nesoglasja. Učenjaki in zgodovinarji, kot sta Al-Dhahabi in Ibn Hajar al-Asqalani, so razlagali, da se izraz mujaddid lahko razume tudi v množini in se tako nanaša na skupino ljudi.

Arabska beseda mujaddid pomeni "reformator", "prenovitelj" ali "regenerator". To je nekdo, ki oživlja in spreminja vero. Pojem tajdid (prenova ali oživitev) in izraz mujaddid izhajata iz hadisa, izjave preroka Mohameda. Ta hadis je zapisal Abu Dawood v svojem Sunanu, eni od šestih avtoritativnih sunitskih zbirk Prerokovih izjav. V tem hadisu prerok pravi:

"Alah bo za to skupnost ob koncu vsakih sto let vzgojil tistega, ki bo zanjo prenovil njeno vero."

Med mudžadidi so lahko ugledni učenjaki, pobožni vladarji in vojaški poveljniki.

Koncept tajdida v islamski misli

Tajdid (prenova) v islamski misli pomeni prenovo ideologije, ki predstavlja intelektualni proizvod muslimanov na področju znanosti, znanja in ijtihada za razlago islama ter razumevanje in pojasnjevanje njegovih pravil.

Al-Suyuti je v svoji knjigi Al-Jami' al-Sagheer omenil: "Prenova religije pomeni prenovo njenega vodstva, pojasnjevanje njene resnice in prednosti, zavračanje inovacij in ekstremizma, predstavljenih njenim privržencem, ali njihovega odpora pri njenem spoštovanju ter upoštevanje njenih pravil pri upravljanju interesov ljudi in prava družbe in civilizacije."

Med najbolj očitnimi vidiki tajdida (prenove) v islamski misli je prenova islamskih znanosti:

Znanost o islamski doktrini.
Načela islamske jurisprudence.
Znanost o sodni praksi.
Znanost o sunni.
Veda o eksegezi Korana (tafsir).
Nauk o očiščenju in kodeks ravnanja (sufizem).
Biografija preroka in islamska zgodovina.

Reformatorji v islamu

Uradnega mehanizma za imenovanje mudžadida ni. Osebe s tega seznama se razglašajo za mudžadide.

Čeprav v sunitskem islamu ni formalnega mehanizma za imenovanje mudžadida, se pogosto doseže splošno soglasje. Šiiti in ahmadijci^{[stran potrebna]} imajo svoj seznam mudžadidov.

Prvo stoletje (po preroškem obdobju) (3. avgust 718)

Umar ibn Abd al-Aziz (682-720)

Drugo stoletje (10. avgust 815)

Muhammad ibn Idris aš-Šafi`i (767-820)
Ahmad ibn Hanbal (780-855)

Tretje stoletje (17. avgust 912)

Mohamed al-Bukhari (810-870)
Abu al-Hasan al-Aš'ari (874-936)

Četrto stoletje (24. avgust 1009)

Abu Bakr Al-Baqillani (950-1013)
Hakim al-Nišaburi (933-1012)

Peto stoletje (1. september 1106)

Ibn Hazm (994-1064)
Abu Hamid al-Ghazali (1058-1111)

Šesto stoletje (9. september 1203)

Salauddin Ajubi (1137-1193)
Fakhr al-Din al-Razi (1149-1210)
Muhammad bin Bakhtiyar Khalji (1206)

Sedmo stoletje (5. september 1300)

Ibn Tajmija (1263-1328)

Osmo stoletje (23. september 1397)

Ibn Kajim al Džavzija (1292-1350)
Tamerlan (Timur) (1336-1405)
Ibn Hadžar al-Asqalani (1372-1448)

Deveto stoletje (1. oktober 1494)

Jalaludin Al-Suyuti (1445-1505)
Šah Rukh (1377-1447)
Mehmet II (1432-1481)

Deseto stoletje (19. oktober 1591)

Selim I. (1470-1520)
Sulejman Veličastni (1494-1566)
Ahmad Sirhindi (1564-1624)
Abdullah ibn Alawi al-Haddad (1634-1720)

Enajsto stoletje (26. oktober 1688)

Mulla Sadra Širazi (1571-1640)
Khayr al-Din al-Ramli (1585-1671)
Mahiuddin AurangzebAlamgir (1618-1707)

Dvanajsto stoletje (4. november 1785)

Šah Waliullah Dehlawi (1703-1762)
Muhammad ibn Abd al-Wahhab (1703-1792)
Murtaḍá al-Zabīdī (1732-1790)
Šah Abdul Aziz Delhwi (1745-1823)
Usman Dan Fodio (1754-1817)
Tipu Sultan (1750-1799)

Trinajsto stoletje (14. november 1882)

Muhammad Abduh (1849-1905)
Said Nursî (1878-1960)
Syed Ahmad Khan (1817-1898)
Mirza Ghulam iz Kadiana (1835-1908) (samo v skladu z gibanjem Ahmadija)

Štirinajsto stoletje (21. november 1979)

Abul A'la Maududi (1903-1979)
Muhammad Nasiruddin al-Albani (1914-1999)
Šah Abubakar Siddiqui Furfurabi (1846-1939)

Vladarji in osvajalci, kot so Saladin, Tamerlan, Šah Rukh, Mehmet II, Selim I, Sulejman, Aurangzeb in Tipu Sultan, so bili zaradi svoje vloge v političnem islamu pogosto razglašeni za mudžadide (Saladin, osmanski Selim I in Sulejman I so imeli naziv skrbnika dveh svetih mošej).

Ibn Tajmija (1263-1328), mudžadid iz 7. stoletja, je znan po svojih teoloških, političnih in vojaških dejavnostih.

Abul A'la Maududi, eden od mudžadidov prejšnjega stoletja.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je mudžadid?

O: Mudžadid je islamski reformator, ki ima nalogo odpraviti napake, ki so se pojavile med muslimani, in ljudem pokazati velike verske resnice, s katerimi se bo morala soočiti muslimanska skupnost.

V: Kaj pomeni izraz mudžadid?

O: Arabska beseda mujaddid pomeni "reformator", "prenovitelj", "prenovitelj", "obnovitelj" ali "regenerator". To je nekdo, ki oživlja in prenavlja vero.

V: Kako je nastal pojem tadžidida (prenova ali oživitev)?

O: Pojem tajdid (prenova ali oživitev) in izraz mujaddid izhajata iz hadisa, izjave preroka Mohameda, ki jo je Abu Dawood zapisal v svojem Sunanu, eni od šestih avtoritativnih sunitskih zbirk preroških izjav.

V: Kdo velja za največje muslimane v sodobnem času?

O: V sodobnem času se na mudžadida gleda kot na največjega muslimana stoletja.

V: Ali se različni strokovnjaki za hadise glede te teme ne strinjajo?

O: Da, med različnimi strokovnjaki za hadise obstaja nesoglasje glede te teme. Učenjaki in zgodovinarji, kot sta Al-Dhahabi in Ibn Hajar al-Asqalani, so razlagali, da se izraz mujaddid lahko razume tudi v množini in se tako nanaša na skupino ljudi.

V: Ali islam zahteva reforme?

O: Da, islam poziva k reformam, saj so del njegove bistvene narave, muslimani pa so ves čas poklicani, da si prizadevajo, da bi se nove ideje spoprijele s tradicijo.