Mudžadid: islamski prenovitelj — pomen, zgodovina in vloga

Mudžadid: odkrijte pomen, zgodovino in vlogo islamskih prenoviteljev — kdo so, kdaj nastopijo in kako oživljajo vero skozi stoletja.

Mudžadid (arabsko: مجدد) je v islamu reformator, ki je zadolžen za odpravo napak, ki so se pojavile med muslimani. Njihova naloga je, da ljudem pokažejo velike verske resnice, s katerimi se bo morala soočiti muslimanska skupnost. Po ljudskem muslimanskem izročilu se nanaša na osebo, ki se pojavi na prelomu vsakega stoletja islamskega koledarja, da bi oživila islam, ga očistila tujih elementov in mu povrnila prvotno čistost. V sodobnem času se na mudžadida gleda kot na največjega muslimana stoletja.

Med strokovnjaki, ki se ukvarjajo z hadisi, obstajajo nesoglasja. Učenjaki in zgodovinarji, kot sta Al-Dhahabi in Ibn Hajar al-Asqalani, so razlagali, da se izraz mujaddid lahko razume tudi v množini in se tako nanaša na skupino ljudi.

Arabska beseda mujaddid pomeni "reformator", "prenovitelj" ali "regenerator". To je nekdo, ki oživlja in spreminja vero. Pojem tajdid (prenova ali oživitev) in izraz mujaddid izhajata iz hadisa, izjave preroka Mohameda. Ta hadis je zapisal Abu Dawood v svojem Sunanu, eni od šestih avtoritativnih sunitskih zbirk Prerokovih izjav. V tem hadisu prerok pravi:

"Alah bo za to skupnost ob koncu vsakih sto let vzgojil tistega, ki bo zanjo prenovil njeno vero."

Med mudžadidi so lahko ugledni učenjaki, pobožni vladarji in vojaški poveljniki.

Izvor in razlage

Beseda izhaja iz arabskega korena j-d-d (jaddada), ki pomeni "obnoviti" ali "narediti novo". Koncept tajdid (prenova, oživitev) se torej nanaša na dejanje vračanja vere k izvirnim učenjem Korana in Sunna ter odstranjevanja poznejših inovacij (bidʿa), napačnih praks ali zlorab. Hadis o pojavu mudžadida vsako stoletje je glavni vir za to idejo, vendar so njegova pristnost in pomen predmet strokovnih razprav; nekateri učenjaki ga sprejemajo kot potrditev zgodovinske potrebe po reformah, drugi pa opozarjajo, da je treba hadise vedno razlagati v širšem učenem kontekstu.

Kdo je mudžadid — merila in vloga

• Vloga: mudžadid naj bi obnovil versko znanje, odpravil zmote, okrepil etiko in vero ter spodbudil vračanje k temeljnim virům islamske vere — Koranu in Prerokovemu nauku.
• Možne oblike: lahko je učenjak (mufassir, muftij ali hadiskec), pridigar, učitelj, pisec, vladar, duhovni voditelj ali skupina posameznikov, ki skupaj delujejo za prenovo.
• Kriteriji: avtoritativno znanje, iskren namen, vpliv na širšo skupnost, zmožnost preoblikovanja verske prakse in vračanja ljudi k osnovam vere. Ti kriteriji niso strogo določeni in so predmet interpretacij.

Primeri in zgodovinska raba pojma

V različnih obdobjih islamske zgodovine so različni učenjaki in voditelji uživali ugled mudžadida znotraj svojih skupnosti. Takšne oznake so pogosto podeljene posmrtno in niso univerzalno sprejete. Nekateri pogosto omenjeni primeri (odvisno od regije in šole mišljenja) vključujejo osebnosti, kot so:

• Umar ibn Abd al-Aziz (umrl 101 AH) — pogosto naveden kot vzor pokončnega vladarja, ki je preganjal nepravičnosti in vračal pravičnost.
• Al-Ghazali (umrl 505 AH) — v mnogih tradicionalnih opisih označen kot tisti, ki je "oživil" islamsko učenje v 5. stoletju h. oz. rešil vero pred filozofskimi odkloni.
• Ibn Taymiyya in drugi reformni misleci — zanje nekateri pravijo, da so bili mudžadidi glede na njihov vpliv na teologijo in praksu.
• Ahmad Sirhindi (Mujaddid Alf-e Thani v južnoazijskem sufijskem izročilu) — v južnoazijski tradiciji se mu pogosto pripisuje naslov "prenovitelja drugega tisočletja islamske ere".
• Sodobne osebnosti — v 19., 20. in 21. stoletju so se različne figure (npr. misleci, reformatorji, voditelji) imenovale mudžadidi v okviru svojih skupnosti; seznam in vrednostitev se zelo razlikujeta.

Pomembno je poudariti, da ni univerzalnega seznama mudžadidov — oznaka je pogosto subjektivna in odraža pogled določene šole mišljenja ali geografske skupnosti.

Sunnitske in šiitske perspektive ter moderna raba

Pojem mudžadid ima močne korenine v sunitski tradiciji preko navednega hadisa, zato je bolj razširjen v sunitskih razlagah. V šiitskem okviru se razprave o prenovi običajno povezujejo s koncepti imama in Mahdija; šiitske skupnosti lahko častijo svoje lastne voditelje in reformatorje, vendar ne vedno pod istim terminom.

V sodobnem času se izraz uporablja na različne načine:

• Kot pohvala učenjaku ali voditelju, ki je prinesel pomembno versko ali socialno reformo.
• Politizirana raba — naziv mudžadid se včasih uporablja za legitimacijo novih gibanj ali ideologij; nasprotno pa lahko kritiki ta naziv označijo kot pretirano samopromocijo.
• Kulturni in izobraževalni pomen — mnogi moderni "prenovitelji" so poudarjali izobraževanje, ponovno interpretacijo pravnih vprašanj, dialog z modernostjo in kritiko korupcije.

Polemike in omejitve koncepta

Obstaja več izzivov pri uporabi pojma mudžadid:

• Subjektivnost: kdo je mudžadid je pogosto predmet interpretacij in političnih interesov.
• Možnost zlorabe: oznaka se lahko uporabi za legitimizacijo kontroverznih sprememb ali idej, ki niso nujno v skladu s temeljnimi viri.
• Hermenevtične razlike: učenjaki različno razlagajo pomen hadisa in ali se nanaša na posameznika ali na skupino.

Zaključek

Koncept mudžadid v islamski tradiciji izraža potrebo po občasnem duhovnem in verskem prenavljanju, ki skupnost vrne h koreninam vere. Medtem ko ima izraz močno simbolno in zgodovinsko podlago, njegova natančna uporaba, identiteta "prenovitelja" in merila za to oznako ostajajo predmet teoloških, zgodovinskih in družbenih razprav. V praksi so mudžadidi pogosto tisti posamezniki ali skupine, ki so s svojim znanjem, dejanji ali vplivom prispevali k pomembnim spremembam v verskem življenju muslimanskih skupnosti.

Reformatorji v islamu

Uradnega mehanizma za imenovanje mudžadida ni. Osebe s tega seznama se razglašajo za mudžadide.

Čeprav v sunitskem islamu ni formalnega mehanizma za imenovanje mudžadida, se pogosto doseže splošno soglasje. Šiiti in ahmadijci^{[stran potrebna]} imajo svoj seznam mudžadidov.

Prvo stoletje (po preroškem obdobju) (3. avgust 718)

• Umar ibn Abd al-Aziz (682-720)

Drugo stoletje (10. avgust 815)

• Muhammad ibn Idris aš-Šafi`i (767-820)
• Ahmad ibn Hanbal (780-855)

Tretje stoletje (17. avgust 912)

• Mohamed al-Bukhari (810-870)
• Abu al-Hasan al-Aš'ari (874-936)

Četrto stoletje (24. avgust 1009)

• Abu Bakr Al-Baqillani (950-1013)
• Hakim al-Nišaburi (933-1012)

Peto stoletje (1. september 1106)

• Ibn Hazm (994-1064)
• Abu Hamid al-Ghazali (1058-1111)

Šesto stoletje (9. september 1203)

• Salauddin Ajubi (1137-1193)
• Fakhr al-Din al-Razi (1149-1210)
• Muhammad bin Bakhtiyar Khalji (1206)

Sedmo stoletje (5. september 1300)

• Ibn Tajmija (1263-1328)

Osmo stoletje (23. september 1397)

• Ibn Kajim al Džavzija (1292-1350)
• Tamerlan (Timur) (1336-1405)
• Ibn Hadžar al-Asqalani (1372-1448)

Deveto stoletje (1. oktober 1494)

• Jalaludin Al-Suyuti (1445-1505)
• Šah Rukh (1377-1447)
• Mehmet II (1432-1481)

Deseto stoletje (19. oktober 1591)

• Selim I. (1470-1520)
• Sulejman Veličastni (1494-1566)
• Ahmad Sirhindi (1564-1624)
• Abdullah ibn Alawi al-Haddad (1634-1720)

Enajsto stoletje (26. oktober 1688)

• Mulla Sadra Širazi (1571-1640)
• Khayr al-Din al-Ramli (1585-1671)
• Mahiuddin AurangzebAlamgir (1618-1707)

Dvanajsto stoletje (4. november 1785)

• Šah Waliullah Dehlawi (1703-1762)
• Muhammad ibn Abd al-Wahhab (1703-1792)
• Murtaḍá al-Zabīdī (1732-1790)
• Šah Abdul Aziz Delhwi (1745-1823)
• Usman Dan Fodio (1754-1817)
• Tipu Sultan (1750-1799)

Trinajsto stoletje (14. november 1882)

• Muhammad Abduh (1849-1905)
• Said Nursî (1878-1960)
• Syed Ahmad Khan (1817-1898)
• Mirza Ghulam iz Kadiana (1835-1908) (samo v skladu z gibanjem Ahmadija)

Štirinajsto stoletje (21. november 1979)

• Abul A'la Maududi (1903-1979)
• Muhammad Nasiruddin al-Albani (1914-1999)
• Šah Abubakar Siddiqui Furfurabi (1846-1939)

Vladarji in osvajalci, kot so Saladin, Tamerlan, Šah Rukh, Mehmet II, Selim I, Sulejman, Aurangzeb in Tipu Sultan, so bili zaradi svoje vloge v političnem islamu pogosto razglašeni za mudžadide (Saladin, osmanski Selim I in Sulejman I so imeli naziv skrbnika dveh svetih mošej).

Ibn Tajmija (1263-1328), mudžadid iz 7. stoletja, je znan po svojih teoloških, političnih in vojaških dejavnostih.


Abul A'la Maududi, eden od mudžadidov prejšnjega stoletja.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je mudžadid?

V: Kaj pomeni izraz mudžadid?

V: Kako je nastal pojem tadžidida (prenova ali oživitev)?

V: Kdo velja za največje muslimane v sodobnem času?

V: Ali se različni strokovnjaki za hadise glede te teme ne strinjajo?

V: Ali islam zahteva reforme?

Išči po črki