Asuanski nizki jez (Stari Asuanski jez) v Asuanu: zgodovina in pomen

Asuanski nizki jez v Asuanu: zgodovina, gradnja in pomen za namakanje ter hidroelektriko; od britanskega obdobja do premestitve Philae — ključni mejnik na Nilu.

Asuanski nizki jez ali Stari Asuanski jez je jez čez reko Nil v Asuanu v Egiptu. Gre za zidani jez s tipičnimi oporniki, zgrajen iz zidovja, na mestu pa ga drži predvsem gravitacija. Jez so med letoma 1899 in 1902 zgradili Britanci. Ko je bil dokončan, je bil največji zidani jez na svetu in eno od ključnih gradbenih del tistega časa. Jez je zasnoval britanski inženir Sir William Willcocks, delo pa je potekalo v času vladavine khediva Abasa II., ki je bil povezan z britanskim vplivom v Egiptu.

Zgodovina in gradnja

Jez je postavili na nekdanjem prvem kataraktu Nila, približno 1000 km proti toku in okoli 690 km (v ravni črti) jugovzhodno od Kaira. Sprva je bil zasnovan kot nizka zadržna konstrukcija, katere osnovni namen je bil shranjevanje letne poplavne vode in uravnavanje pretoka v sušnem obdobju. Zaradi višine jezov in možnega vpliva na antične spomenike okoli je bilo območje omejeno: prvotna višina je bila deloma omejena zaradi skrbi za ohranitev Izidin templja na Filah. Kasneje so ta tempelj ob reševanju iz nevarnosti potopitve preselili na otok Agilkia v Nasserjevem jezeru.

Jez je imel sprva omejeno kapaciteto. Da bi povečali zmožnost zadrževanja vode, so ga dvakrat povišali — med letoma 1907 in 1912 ter ponovno med letoma 1929 in 1933. Kljub tem povišanjem je ostal premajhen za dolgoročne razvojne načrte, zato so že v sredini 20. stoletja razpravljali o gradnji večjega jezovja navzgor po toku, kar je končno privedlo do gradnje visokega jezu v Asuanu.

Tehnična zasnova in funkcije

Osnovni namen je bil zbiranje poplavne vode, povečanje pretoka v sušnem obdobju in omogočanje razširjenega namakanja, s čimer so želeli povečati kmetijsko proizvodnjo in zmanjšati odvisnost od sezonskih poplav. Poleg namakanja je bila pomembna tudi proizvodnja električne energije: voda iz jezu poganja turbine in generator, zato je jez služil tudi kot vir električne energije. Ta del deluje še danes. Tehnološki razvoj, ki je omogočil izrabo vodne energije, izhaja iz 19. stoletja — (hidroelektrika) je bila sprva razvita v Angliji in Nemčiji, do leta 1900 pa so jo množično uvedli v ZDA in večino evropskih držav. Egipt je imel dostop do teh tehnologij tudi zaradi britanskega nadzora v tem obdobju.

Pomen in posledice

Stari jez je pomembno vplival na razvoj egiptovskega kmetijstva v 20. stoletju: omogočil je bolj zanesljivo namakanje in stabilnejše pridelke ter prispeval k zgodnji elektrifikaciji regije. Vendar pa so bile njegove zmogljivosti omejene — prostornina zadrževalnika ni mogla zadovoljiti rastočih kmetijskih in energetskih potreb celotne države. Zaradi tega je bil glavni razlog za gradnjo večjega projekta, Asuanskega visokega jezu, ki je dovolil mnogo večje zadrževanje vode in ustvaril Nasserjevo jezero.

Gradnja večjih jezov (še posebej visokega jezu) je prinesla tudi nekatere negativne posledice: spremembe v sedimentaciji so zmanjšale dotok hranil v rečne ravnice pod jezom, kar je povečalo potrebo po umetnih gnojilih; spremembe v ekosistemih in ribolovu; ter obsežne selitve prebivalstva, vključno z Nubijci, katerih vasi so bile potopljene z nastankom Nasserjevega jezera. Zaščita in prestavitev arheoloških spomenikov (kot je prestavitev templja na Filah) sta bila del mednarodnih prizadevanj, ki jih je koordiniral UNESCO v 60. letih 20. stoletja.

Sodobno stanje in kulturni pomen

Stari Asuanski jez danes predstavlja pomemben zgodovinski in inženirski spomenik. Del njegovega hidroelektričnega obrata še vedno deluje, čeprav je večina velikih regulacij Nila zdaj v pristojnosti višjega jezu. Jez in njegovo okolje so zanimivi za obiskovalce zaradi zgodovinskega pomena, tehnološke dediščine in bližine arheoloških najdišč. Hkrati je primer zgodnjega modernizacijskega projekta, ki prikazuje, kako so infrastruktura, politika in kultura medsebojno vplivali pri oblikovanju sodobnega Egipta.

Pomembne točke:

• Stari Asuanski jez je bil prvi večji umetni jez čez Nil, zgrajen 1899–1902 pod britanskim nadzorom.
• Glavna funkcija je bila zbiranje poplavne vode za namakanje in proizvodnjo električne energije.
• Jez so dvignili dvakrat (1907–1912 in 1929–1933), vendar je ostal premajhen za dolgoročne potrebe.
• Omejitve Starega jezu so prispevale k odločitvi za gradnjo Asuanskega visokega jezu, ki je radikalno spremenil rečni režim Nila in življenjski prostor ob njem.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Asuanski nizki jez?

V: Čemu je služil?

V: Kdo ga je zgradil?

V: Kje se nahaja?

V: Kakšne vrste je jez?

Išči po črki