Nacionalna portretna galerija, London
National Portrait Gallery (NPG) je umetniška galerija v Londonu. V njej je zbirka portretov zgodovinsko pomembnih in znanih Britancev. Ob odprtju leta 1856 je bila prva portretna galerija na svetu.
Galerija se je leta 1896 preselila na sedanjo lokacijo na St Martin's Place, ob Trafalgarskem trgu, poleg Narodne galerije. Od takrat je bila dvakrat razširjena. Nacionalna portretna galerija ima tudi tri regionalne izpostave. Ni povezana s Škotsko nacionalno portretno galerijo v Edinburgu. Nacionalna portretna galerija je nevladna organizacija, ki jo financira Ministrstvo za kulturo, medije in šport.
Zbirka
V galeriji so razstavljeni portreti zgodovinsko pomembnih in slavnih Britancev, ki so izbrani glede na pomen portretiranca in ne umetnika. Zbirka vključuje fotografije in karikature ter slike, risbe in skulpture.
Ena najbolj znanih slik je "Chandosov portret", najslavnejši portret Williama Shakespeara, čeprav obstaja nekaj nejasnosti glede tega, ali je na sliki dejansko upodobljen dramatik.
Vsi portreti niso umetniško izjemni, čeprav so med njimi tudi avtoportreti Williama Hogartha, sira Joshue Reynoldsa in drugih pomembnih britanskih umetnikov. Nekateri, kot je skupinski portret udeležencev konference v Somerset House leta 1604, so sami po sebi pomembni zgodovinski dokumenti. Pogosto je radovednostna vrednost večja od umetniške vrednosti dela, kot v primeru portreta Edvarda VI. avtorja Williama Scrota, slike Patrick Brontëja, na kateri so njegove sestre Charlotte, Emily in Anne, ali kipa kraljice Viktorije in princa Alberta v srednjeveški obleki. Portreti živih osebnosti so bili dovoljeni od leta 1969.
Poleg stalnih galerij zgodovinskih portretov Nacionalna portretna galerija razstavlja tudi hitro spreminjajočo se zbirko sodobnih del, prireja razstave portretov posameznih umetnikov in vsako leto gosti natečaj za nagrado BP Portrait Prize.
V galeriji je veliko portretnih doprsnih kipov kiparjev. Kiparji so večinoma Britanci ali Britanci s stalnim prebivališčem v Veliki Britaniji, prav tako so Britanci tudi njihovi predmeti. Med kiparji so tudi poante modernega kiparstva, kot so sir Jacob Epstein (14 primerov), dame Elizabeth Frink (5 primerov), sir Eduardo Paolozzi (štirje avtoportretni doprsni kipi).
Notranjost Nacionalne portretne galerije
