Nacionalna portretna galerija v Londonu – zgodovina, zbirke in lokacija
National Portrait Gallery (NPG) je umetniška galerija v Londonu, v kateri je zbrana obsežna zbirka portretov zgodovinsko pomembnih in znanih Britancev. Ustanovljena je bila leta 1856 in je bila ob odprtju prva galerija, namenjena izključno portretom, na svetu. Zbirka zajema portrete iz različnih obdobij in v različnih tehnikah — oljne slike, risbe, grafik, fotografije in skulpture — ter prikazuje razvoj portetne umetnosti in britanske zgodovine od srednjega veka do današnjih dni.
Zgodovina in stavba
Galerija se je leta 1896 preselila na sedanjo lokacijo na St Martin's Place, ob Trafalgarskem trgu, poleg Narodne galerije. Stavba s konca 19. stoletja je bila kasneje prilagojena in dvakrat večja, ko so bile dodane nove razstave, raziskovalni prostori in podporne storitve. Zaradi stalnega širitvenega programa so bile izvedene arhitekturne prenove in dodatki, ki omogočajo sodobno predstavitev raznovrstnih medijev in velikih gostujočih razstav.
Zbirke in znane pridobitve
Zbirka NPG obsega na stotine tisoč del, ki prikazujejo življenje in delo izstopajočih osebnosti britanske zgodovine — monarhe, politike, pisatelje, znanstvenike, glasbenike, igralce in druge javne osebnosti. Poleg tradicionalnih oljnih portretov so v zbirki pomembne serije risb, grafik, zgodnjih in sodobnih fotografij ter kiparskih portretov.
- Obdobja: od Tudorjev in Stuartov do viktorijanskega obdobja ter 20. in 21. stoletja.
- Tehnike: olje, akvarel, risba, grafika, fotografija in kiparstvo.
- Znane pridobitve: v galeriji so shranjeni nekateri najbolj prepoznavni britanski portreti, ki jih obiskovalci pogosto iščejo na ogledih in v vodnikih.
Razstave, raziskave in digitalne vsebine
Galerija redno prireja tematske in monografske razstave, ki pogosto vključujejo začasne postavitve svetovno znanih del ali sodobnih umetniških pristopov k portretu. Poleg javnih razstav NPG zagotavlja raziskovalne storitve — arhive, knjižnico in kataloge — ki so na voljo študentom, raziskovalcem in zainteresirani javnosti. Velik del gradiva je dostopen tudi na spletu v okviru digitalne zbirke, kar omogoča širok javni dostop do slikovnega gradiva in podatkov o portretiranih osebnostih.
Lokacija, obisk in dostopnost
Galerija stoji ob eni najbolj obiskanih točk v središču Londona in je lahko dostopna z javnim prevozom. Vstop v stalno zbirko je običajno brezplačen; za posebne razstave in dogodke so lahko potrebne vstopnice. NPG skrbi za dostopnost za osebe z omejeno mobilnostjo, ponuja vodstva, izobraževalne programe za šole in družine ter dodatne storitve, kot so trgovina z publikacijami in kavarna. Ker se urniki in vstopnine lahko spreminjajo, priporočamo, da pred obiskom preverite uradne informacije na spletni strani galerije.
Upravljanje in sodelovanja
Galerija je neodvisna kulturna ustanova z javno vlogo v britanskem muzealstvu. Ni povezana s Škotsko nacionalno portretno galerijo v Edinburgu. Nacionalna portretna galerija je nevladna organizacija, ki jo financira Ministrstvo za kulturo, medije in šport. Poleg delovanja v Londonu ima galerija tudi tri regionalne izpostave oziroma programe sodelovanja po Angliji, s katerimi širi dosegljivost svojih razstav in izobraževalnih vsebin v regije zunaj prestolnice.
National Portrait Gallery zato združuje vlogo javne zbirke, raziskovalnega centra in izobraževalnega središča, ki dokumentira in interpretira obraze — tako zgodovinske kot sodobne — ter njihovo vlogo pri razumevanju britanske kulture in identitete.
Zbirka
V galeriji so razstavljeni portreti zgodovinsko pomembnih in slavnih Britancev, ki so izbrani glede na pomen portretiranca in ne umetnika. Zbirka vključuje fotografije in karikature ter slike, risbe in skulpture.
Ena najbolj znanih slik je "Chandosov portret", najslavnejši portret Williama Shakespeara, čeprav obstaja nekaj nejasnosti glede tega, ali je na sliki dejansko upodobljen dramatik.
Vsi portreti niso umetniško izjemni, čeprav so med njimi tudi avtoportreti Williama Hogartha, sira Joshue Reynoldsa in drugih pomembnih britanskih umetnikov. Nekateri, kot je skupinski portret udeležencev konference v Somerset House leta 1604, so sami po sebi pomembni zgodovinski dokumenti. Pogosto je radovednostna vrednost večja od umetniške vrednosti dela, kot v primeru portreta Edvarda VI. avtorja Williama Scrota, slike Patrick Brontëja, na kateri so njegove sestre Charlotte, Emily in Anne, ali kipa kraljice Viktorije in princa Alberta v srednjeveški obleki. Portreti živih osebnosti so bili dovoljeni od leta 1969.
Poleg stalnih galerij zgodovinskih portretov Nacionalna portretna galerija razstavlja tudi hitro spreminjajočo se zbirko sodobnih del, prireja razstave portretov posameznih umetnikov in vsako leto gosti natečaj za nagrado BP Portrait Prize.
V galeriji je veliko portretnih doprsnih kipov kiparjev. Kiparji so večinoma Britanci ali Britanci s stalnim prebivališčem v Veliki Britaniji, prav tako so Britanci tudi njihovi predmeti. Med kiparji so tudi poante modernega kiparstva, kot so sir Jacob Epstein (14 primerov), dame Elizabeth Frink (5 primerov), sir Eduardo Paolozzi (štirje avtoportretni doprsni kipi).
Notranjost Nacionalne portretne galerije
