Nīkau (Rhopalostylis sapida): edina palma in endemit Nove Zelandije
Nīkau (Rhopalostylis sapida) — edina palma Nove Zelandije: naravni endemit z bogato kulturno dediščino Māori, uporaba listov in skriva naravne skrivnosti.
Nīkau (Rhopalostylis sapida) je palmasta rastlina, endemit Nove Zelandije in edina palma, ki naravno raste na tem otoku. V divjini dosega običajno višino od nekaj metrov do okoli 10–12 m, ima vitko deblo, dolge peraste liste (do približno 2–3 m) in značilne rdeče do oranžne plodove. Ker raste v zmerno hladnejšem podnebju kot večina palmov, velja za južni (southernmost) primer palme, prilagojene takšnim razmeram.
Opis in biologija
Nīkau ima rozeto velikih perastih listov, ki krasijo vrh debla. Listi so trdni in prožni; starejši listi ostanejo na deblu kot okolišček do razpadanja. Cvetovi so razporejeni v velike socvetne metle, iz katerih se razvijejo drobni, značilno obarvani plodovi. Plodovi privabljajo ptice, ki prenašajo semena in skrbijo za širjenje vrste.
Razširjenost in habitat
Rastlina je avtohtona predvsem v obalnih in primestnih gozdovih Nove Zelandije — najpogosteje v nižinskih do zmerno višinskih pasovih. Najdemo jo v vlažnih, zasenčenih legah, pogosto ob rekah, v senci večjih dreves ali v obalnih gozdovih, kjer je zaščitena pred najhujšimi vetrovi. Čeprav je nīkau omejen le na Novo Zelandijo, se njegova zmožnost rasti v hladnejših razmerah razlikuje od mnogih tropskih palm.
Ekološka vloga
Plodovi nīkauja so pomemben vir hrane za nekatere domače ptice, ki tako posredno pomagajo pri razširjanju semen. Krošnja in listje nudita zavetje in mikrohabitat za manjše živali in rastlinstvo (npr. praproti, lišaji). Ker uspeva v gozdnem pragozdu, je del slojevite strukture, ki ohranja raznovrstnost znotraj gozdnih ekosistemov.
Pomen za ljudi in tradicionalna uporaba
Ime nīkau izhaja iz ljudstva Māori. V jezikih pacifiških tropov izraz pogosto pomeni liste kokosove palme, kar odraža podobno obliko listov. Maori so palmo nīkau uporabljali na različne načine: osnove notranjih listov in mlade cvetove so jedli surove ali kuhane; v liste so zavijali hrano za kuhanje; iz starih trdih listov so izdelovali košare, talne preproge in vodoodporne slamnate strehe za stavbe. Poleg tega je znan pomen nīkauja v obredih in vsakdanjih navadah kot koristen in cenjen vir materialov ter hrane.
Gojenje in uporaba v hortikulturi
Nīkau se goji tudi kot okrasna rastlina v primernih podnebjih zunaj Nove Zelandije, zlasti v zmerno oceanskih in zaščitenih obalnih območjih. Raste počasi, potrebuje dobro odcedna, a vlažna tla in delno senco; mlade rastline so bolj občutljive na močno sonce in mraz, odrasle pa prenesejo blage zmrzali. Razmnožuje se najpogosteje iz semen; klijavost je lahko počasna, zato je potrebna potrpežljivost pri gojenju iz semena.
Grožnje in varstvo
Čeprav nīkau na splošno ni med najbolj ogroženimi endemi, se lokalne populacije lahko soočajo s izgubami habitata zaradi čiščenja zemljišč, urbanizacije in naselitve invazivnih rastlin. Pomemben pritisk predstavljajo tudi uvedeni rastlinojedci in škodljivci, kot so oposumi (possum) in glodavci, ki uživajo liste, brste in plodove. Varstvo vključuje ohranjanje primernih gozdnih habitatov, kontrolo invazivnih vrst ter vključevanje tradicionalnega znanja in praks lokalnih skupnosti v načrte upravljanja.
Sklep: Nīkau (Rhopalostylis sapida) je edinstvena in kulturno pomembna palma Nove Zelandije. Poleg estetske vrednosti ima pomembno vlogo v ekosistemih ter bogato zgodovino uporabe pri Māori, zato je njeno ohranjanje koristno tako za naravo kot za kulturno dediščino.
Naravna lokacija
Palma nīkau živi ob obali in v nižinskih gozdovih na Severnem in Južnem otoku. Živi tam, kjer je vlažnost. Je najjužnejša palma na svetu na 44° 18' južne zemljepisne širine.
Gaj Nīkau, Paraparaumu
Opis
Nīkau je visok in ima široko, zeleno deblo s sivo-zelenimi listnimi brazgotinami. Na vrhu debla je gladka, izbočena krona lističev. Cvetovi so obarvani od lila do rožnate barve. Plodovi so okrogli ali podolgovati in zreli rdeči. Nīkau cveti med novembrom in aprilom (poleti). Plodovi dozorijo od februarja do novembra in so priljubljena hrana za domače golobe.
Skrb za dlan
Nīkau je odlična lončnica in precej zdrava rastlina. Raste počasi. Zlahka zraste iz semena, če plodove nekaj dni namakamo v vodi in jih nato nežno zdrgnemo, da odstranimo lupino. Seme bo nato vzklilo v zaprtih plastičnih vrečkah v polsenci. Kasneje jih lahko posadimo v globoke lonce.
Nīkau dobro živi pri nizkih temperaturah. Na Novi Zelandiji ni izpostavljen mrazu. Preživi lahko nekaj stopinj mraza. Najbolj jo prizadene nenaden velik padec temperature tudi nad lediščem. Dobro se počuti na območjih z blagim sredozemskim podnebjem.
Zreli plodovi nīkau
Vprašanja in odgovori
V: Kako se znanstveno imenuje palma, ki je endemit Nove Zelandije?
O: Znanstveno ime palme, ki je endemit Nove Zelandije, je Rhopalostylis sapida.
V: Ali na Novi Zelandiji naravno raste še kakšna druga palma razen nikaua?
O: Ne, nikau je edina palma, ki naravno raste na Novi Zelandiji.
V: Kaj pomeni beseda nikau v jezikih pacifiških tropov?
O: V jezikih pacifiških tropov beseda nikau pomeni liste kokosove palme.
V: Kako so palmo nīkau uporabljali Maori?
O: Ljudje Maori so palmo nīkau uporabljali na različne načine, med drugim so jedli osnove notranjih listov in mlade cvetove surove ali kuhane, zavijali hrano v liste za kuhanje, uporabljali stare trde liste za izdelavo košar, talnih preprog in vodoodpornih slamnatih streh za stavbe.
V: Kakšen je slovenski prevod besede nīkau?
O: Angleški prevod besede nīkau je nikau.
V: Ali je Rhopalostylis sapida mogoče najti še kje drugje na svetu?
O: Ne, Rhopalostylis sapida se v naravi ne pojavlja nikjer drugje na svetu razen na Novi Zelandiji.
V: Kakšen je pomen maorske besede nīkau?
O: Māorijska beseda nīkau pomeni liste kokosove palme.
Iskati