V redu Notostraca sta le dva živeča rodu. Triops in Lepidura. Ta dva rodu veljata za "živa fosila", saj se njuna zunanja oblika ni spremenila od triasa.

Notostrakani ali kozice so vsejedi, ki živijo na dnu začasnih bazenov in plitvih jezer. Živijo v vodnih bazenih na vseh celinah, razen na Antarktiki. Rastejo zelo hitro in lahko dosežejo odraslost v enem tednu. Triopsi živijo le kratek čas; rekordna samica je živela le 100 dni. Ko se njihovi bazeni izsušijo, odrasli kozice umrejo. Njihova jajčeca se za nekaj časa prenehajo razvijati. Ko so spet v vodi, oživijo in iz njih se izležejo novi triopsi. To je posledica stanja, znanega kot diapauza, ko jajčeca lahko mirujejo do dvajset let, preden se ponovno izležejo.

Opis in anatomija

Notostraci imajo značilno telesno obliko: širok, oklepast sprednji del (dorzalni ščit ali karapaks), za njim pa dolg, segmetiran zadek. Ob vsakem segmentu zadka so številne pari listnatih nog (filopodiji), ki so hkrati plavalne in dihalne strukture—s premikanjem filtrirajo in premešajo usedline ter prinašajo hrano do ust. Na sprednjem delu telesa so oči in ustni aparat, s katerim lovijo drobne nevretenčarje, sesajo tekoč material ali strgajo organske delce s dna. Velikost odraslih lahko znaša od nekaj centimetrov do več kot 10 cm pri nekaterih primerih.

Življenjski cikel in razmnoževanje

Življenjski cikel Notostrac je tesno povezan z začasnostjo njihovih življenjskih okolij. Ko se po dežju napolnijo plitvi bazeni, se iz odpornih jajčec izležejo ličinke, ki hitro rastejo in dosegajo spolno zrelost v nekaj dneh ali tednih. Razmnoževanje poteka na več načinov: nekatere vrste so dvodomne (imajo samce in samice), druge so hermafroditne ali se razmnožujejo partenogenetsko, kar omogoča hitro kolonizacijo novih vodnih teles.

Jajčeca so izjemno odporna na izsušitev, mraz in pomanjkanje hrane; v stanju diapauze lahko preživijo leta ali desetletja. Ta stadij jim omogoča, da premostijo neugodna obdobja — ko se razmere izboljšajo in voda znova napolni bazen, se razvoj nadaljuje in iz jajčec se izleže novo potomstvo. Jajčeca so lahko prenašena tudi na daljše razdalje z vetrom, pticami ali na obutvi in opremi ljudi, kar razlaga razširjenost vrst.

Habitat, vedenje in vloga v ekosistemu

Notostraci naseljujejo začasne vodne površine: luže, sezonske ribnike, poljske luže, slanice in riževe vode. Ker prebivajo na dnu, pogosto brskajo po usedlinah, kjer iščejo hrano in zavetje. So prave "vsejedke": jedo alge, razpadli organski material, plankton, drobne nevretenčarje in včasih tudi ličinke drugih organizmov.

V ekosistemu igrajo pomembno vlogo pri kroženju hranil—pospešijo razgradnjo organske snovi in omejujejo populacije nekaterih vodnih organizmov, na primer komarjev. Zaradi svoje odpornosti in hitrega življenjskega cikla so tudi predmet študij ekologov in biologov ter priljubljeni v hobi-kulturah kot "triops kits".

Razširjenost, grožnje in varstvo

Čeprav so Notostraci geografsko široko razširjeni, so lokalne populacije lahko ranljive. Izguba habitata (izsuševanje luž, intenzivna kmetijska raba, urbanizacija), onesnaževanje in spremembe v vodnem režimu zmanjšujejo število primernih razmnoževalnih mest. Nekatere lokalne populacije so zaradi tega ogrožene, zato je ohranitev začasnih vodnih biotopov pomembna za ohranjanje teh "živih fosilov".

Zaščita preprostih plitvih luž in zavedanje o pomenu teh habitatov lahko pomagata ohraniti biotsko raznovrstnost, ki vključuje tudi Notostrace.

Dodatne zanimivosti

  • Notostraci imajo dolgo fosilno zgodovino in so se v morfološki obliki bistveno malo spremenili od triasa, kar jim je prislužilo vzdevek "živi fosili".
  • Jajčeca lahko preživijo v prahu in sedimentu zelo dolgo, zato so znanstveniki občasno izkopali stare populacije iz suhega materiala in jih ponovno oživeli.
  • Ker hitro rastejo in se razmnožujejo, so primerni za izobraževalne namene in preproste laboratorijske poskuse o razvoju in ekologiji.