Ginglymostoma cirratum (morski pes) — opis vrste, prehrana in habitat
Morski pes (Ginglymostoma cirratum) je morski pes, ki živi na dnu in je edina znana vrsta iz rodu Ginglymostoma. Gre za relativno velikega, krepko zgradbe morskega psa z značilnim zaobljenim trebuhom, široko glavo in majhnimi vrhnjimi ustnicami. Na nosu ima bradavičaste brke (barbele), za očmi pa manjše odprtine – spirakle, ki mu omogočajo vdihavanje vode, ko miruje na dnu.
Opis
Odrasli primerki običajno merijo med 2,1 in 2,7 metra v dolžino in tehtajo približno 75–120 kilogramov. Telo je pokrito z grobimi dermalnimi zobci, hrbtna barva je najpogosteje rjavo‑siva s svetlejšimi in temnejšimi odtenki, kar jim daje nekoliko plavajočo, kamuflažno podobo. Imajo dve hrbtni plavuti brez trnov, širok, močan rep in razmeroma majhna usta z mnogimi drobnimi zobmi, prilagojenimi trganju in mletju plena.
Prehrana
Morski psi se prehranjujejo predvsem z dnom povezanimi živalmi. Njihova prehrana vključuje rake, mehkužce, morske kače, ribe, korale in plaščarje. Značilna je tehnika sesanja plena iz razpok in pod skale; z močnim srčanjem in vakuumskim gostiljem potegnejo žival iz zavetja in jo nato zdrobijo z žvečilnimi gibi.
Habitat in razširjenost
Vrsta je povezana z obalnimi ekosistemi tropskih in subtropskih voda. Najpogosteje jo najdemo pri dneh plitvih lagun, koralnih grebenov, peščenih ravninah in okoli skalnih prepadov. V zahodnem Atlantskem oceanu se pojavlja od jugovzhodne ZDA preko Mehiškega zaliva in Karibov do obal Južne Amerike; zgodovinsko so primerke iz vzhodnega Pacifika tudi pripisovali tej vrsti, vendar sodobne taksonomske in genetske študije kažejo, da so tam prisotni sorodni, a ločeni taksoni. Morski psi so pogosto prisotni v obalnih območjih v tropskih in subtropskih vodah vzhodnega Pacifika in Atlantskega oceana.
Vedenje in razmnoževanje
Morski psi so večinoma nočni, čez dan pogosto počivajo v skupinah v jamah ali pod izrastki, ponoči pa se gibljejo in iščejo hrano. So počasni in dokaj mirni plenilci; če jih ne vznemirjamo, običajno ne predstavljajo nevarnosti za človeka, vendar lahko ugriznejo, če jih zajočimo ali omejimo njihov gib. Razmnožujejo se z notranjim oploditvijo; so ovoviviparni — zarodki se razvijajo v materici, hranijo se iz žolčnih vrečk in se rodi več mladičev kot živi osebki po večmesečni brejosti.
Pomembnost in varstvo
Morski psi so del obalnih ekosistemov in pomagajo uravnavati populacije dnoživečih nevretenčarjev in rib. Kljub temu so izpostavljeni grožnjam, kot so ulov (tudi kot stranski ulov pri komercialnem ribolovu), izguba habitata ter degradacija koralnih grebenov in lagun. Zaradi teh pritiskov so lokalne populacije lahko ogrožene — za natančne statusne ocene preverite regionalne vire in IUCN ocene. V nekaterih krajih so priljubljeni tudi v javnih akvarijih, kjer so pogosto opaženi zaradi svoje mirne narave.
Odnosi s človekom
Morski psi niso običajno nevarni za plavalce in potapljače, če jih ne motimo med počitkom ali ob hranjenju. Kljub temu naj ljudje spoštujejo njihovo naravno vedenje in jih ne spodbujajo k dotikanju ali hranjenju. Pri obravnavi ali ribolovu je priporočljiva previdnost; poleg tega je smiselno podpirati ukrepe za varstvo obalnih habitatov, ki koristijo tako morskim psom kot celotnim morskim skupnostim.
Opis
Morski psi imajo dve hrbtni plavuti brez hrbtenice, ki sta zaobljeni, pri čemer je prva hrbtna plavut veliko večja od druge, imajo pa tudi eno analno plavut. Prva hrbtna plavut je nad medeničnima plavutema. Repna plavut predstavlja več kot četrtino celotne dolžine morskega psa. Podkončna usta so nameščena precej pred očmi, spikule so majhne, na ustih pa so dolge čopke. Morski pes ima nosne žlebove, vendar nima perinasalnega žleba.
Odrasli morski psi so običajno svetlo rumene do temno rjave barve. Mladiči, ki so dolgi do 60 cm, imajo majhne črne pike, ki jih obdaja svetel pas in pokrivajo celotno telo. Večji mladiči, ki so dolgi 70-120 cm (28-47 palcev), so sposobni omejenih barvnih sprememb. Študije kažejo, da so morski psi, ki jih hranijo pred sončno svetlobo, nekoliko svetlejše barve kot morski psi, ki so izpostavljeni sončni svetlobi. Večkrat so poročali o morskih psihiatrih nenavadnih barv (kot sta bleščeče rumena ali mlečno bela).
Morski psi imajo najpreprostejšo vrsto zob, ki jo najdemo pri morskih psih. To pomeni, da se zobje ne prekrivajo in da premikanje zob naprej, ki vodi do izpadanja, ni odvisno od drugih zob. Pri morskih psih, ki imajo veliko prekrivajočih se zob, zamenjava zob ne more potekati, dokler ne izgubijo zunanjih blokirajočih zob. Mladi morski psi lahko zamenjajo zobe hitreje kot odrasli. Prav tako menjava zob poteka hitreje poleti, ko so temperature vode višje. Odrasle samice, ki v povprečju v dolžino merijo 2,2-2,7 metra (7,2-9 čevljev) in tehtajo 75-105 kg (165-232 funtov), dosežejo večjo velikost kot odrasli samci, ki so dolgi približno 2,1-2,6 metra (7-8,5 čevlja) in tehtajo približno 90-120 kg (198-265 funtov). Samice dosežejo zrelost pri približno 2,3 metra, samci pa pri približno 2,1 metra. Novorojeni morski psi so dolgi od 28 do 30 cm, njihova rast pa je 13 cm in 2,3 kg na leto. Ko morski psi dosežejo zrelost, je njihova stopnja rasti običajno precej nižja.
Distribucija
Morski pes je pogost v obalnih tropskih in subtropskih vodah vzhodnega Pacifika in Atlantskega oceana. V Atlantskem oceanu je razširjen od Senegala do Gabona, od Rhode Islanda do južne Brazilije ter od Mehike do Peruja. Nekaj morskih psov je bilo opaženih tudi v zalivu Gascogne v jugozahodni Franciji. Ta vrsta je pogosta v plitvih vodah v Zahodni Indiji, na jugu Floride in v zalivu Florida Keys.
Obnašanje
Morski pes je nočna žival, ki čez dan počiva na peščenem dnu ali v jamah in razpokah v plitvih vodah. Običajno jih najdemo v skupinah do 40, saj ležijo zelo blizu drug drugega, včasih celo nakopičeni drug na drugega. Morski psi so ponoči zelo aktivni. Poleg plavanja ob dnu se lahko gibljejo tudi po morskem dnu, pri čemer kot okončine uporabljajo gibljive, mišičaste prsne plavuti. Veliki mladiči in odrasli osebki se podnevi običajno zadržujejo okoli globokih koralnih grebenov in skalnatih območij na globini do 3-75 metrov, po mraku pa se preselijo v plitvejše vode na globini manj kot 20 metrov. Mladi morski psi do 1,7 metra (6 čevljev) se običajno zadržujejo ob plitvih koralnih grebenih, travnatih ploskvah ali otokih mangrov v vodah, globokih od 1 do 4 metre (3-13 čevljev). Pogosto ležijo v skupinah v apnenčastih luknjah ali pod skalnimi policami. Znano je, da se morski psi večkrat vračajo v iste jame in razpoke, v katerih so že počivali.
Morski psi so počasni, niso agresivni do ljudi in jih ne napadejo, razen če jih izzovejo. Če jih izzovejo, običajno ugriznejo, vendar njihovi ugrizi niso smrtonosni.
Hranjenje
Morski pes je nočni plenilec in lovi sam. Prehranjuje se z ribami (kot so somi, morski datlji in pukle), skati, mehkužci (kot so hobotnice, lignji in školjke), morskimi kačami in plaščarji. Med lovom po dnu se premikajo zelo počasi. Uživajo tudi alge, korale, rake (kot so jastogi, kozice in raki), morske ježke, polže in školjke.
Morski pes je ena redkih vrst morskih psov, ki se lahko v vodi ne premika, kadar želi. To mu ne pomaga le pri varčevanju z energijo, temveč mu daje tudi prednost pri lovu. Ker se ne premika, ga plen običajno ne opazi, kar mu daje priložnost, da ga zasači.
Razmnoževanje
Parjenje poteka enkrat na 18 mesecev in traja od konca junija do konca julija. So jajčevci, njihova brejost pa traja 6 mesecev. Samice lahko rodijo od 21 do 29 mladičev naenkrat. Vendar se včasih večji mladiči hranijo z manjšimi. Zato le majhno število mladičev iz vsakega legla dočaka zrelost. Mladiči se rodijo s pikami, ki z odraščanjem zbledijo. Povprečno trajanje življenja teh morskih psov v naravi je od 25 do 30 let.
Predatorji
Čeprav morski pes nima pravega plenilca, so ostanke morskih psov našli v želodcih tigrastih in citronskih morskih psov. Prav tako so poročali, da so se morski psi in veliki beli morski psi hranili z morskimi psi.
Galerija
· 
Morski pes v bližini Ambergris Caye, Belize
· 
Morski pes s pritrjenimi remorami
· 
Morski pes v akvariju
· 
Morski pes v bližini Manzanilla, Kostarika - 2011
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je morska sestra?
O: Morski pes je morski pes, ki živi na dnu in je edina znana vrsta iz rodu Ginglymostoma.
V: Kakšen je razpon velikosti morskih psov?
O: Morski psi so dolgi od 2,1 do 2,7 metra in tehtajo od 75 do 120 kilogramov (165 do 265 funtov).
V: Kaj jedo morske sestre?
O: Morski psi se hranijo z raki, mehkužci, morskimi kačami, ribami, koralami in plaščarji.
V: Kje se običajno nahajajo morske sestre?
O: Morski psi so pogosti v obalnih tropskih in subtropskih vodah vzhodnega Pacifika in Atlantskega oceana.
V: Ali so morske sestre nočne ali dnevne?
O: Morski psi so nočni psi.
V: Kako bi opisali obnašanje morskih psov?
O: Morski psi so zelo počasni in so neškodljivi, če jih ne vznemirjate.
V: Ali so morske sestre agresivne?
O: Ne, morske sestre so neškodljive, razen če jih kdo moti.
