Ginglymostoma cirratum (morski pes) — opis vrste, prehrana in habitat

Morski psi imajo dve hrbtni plavuti brez hrbtenice, ki sta zaobljeni, pri čemer je prva hrbtna plavut veliko večja od druge, imajo pa tudi eno analno plavut. Prva hrbtna plavut je nad medeničnima plavutema. Repna plavut predstavlja več kot četrtino celotne dolžine morskega psa. Podkončna usta so nameščena precej pred očmi, spikule so majhne, na ustih pa so dolge čopke. Morski pes ima nosne žlebove, vendar nima perinasalnega žleba.

Odrasli morski psi so običajno svetlo rumene do temno rjave barve. Mladiči, ki so dolgi do 60 cm, imajo majhne črne pike, ki jih obdaja svetel pas in pokrivajo celotno telo. Večji mladiči, ki so dolgi 70-120 cm (28-47 palcev), so sposobni omejenih barvnih sprememb. Študije kažejo, da so morski psi, ki jih hranijo pred sončno svetlobo, nekoliko svetlejše barve kot morski psi, ki so izpostavljeni sončni svetlobi. Večkrat so poročali o morskih psihiatrih nenavadnih barv (kot sta bleščeče rumena ali mlečno bela).

Morski psi imajo najpreprostejšo vrsto zob, ki jo najdemo pri morskih psih. To pomeni, da se zobje ne prekrivajo in da premikanje zob naprej, ki vodi do izpadanja, ni odvisno od drugih zob. Pri morskih psih, ki imajo veliko prekrivajočih se zob, zamenjava zob ne more potekati, dokler ne izgubijo zunanjih blokirajočih zob. Mladi morski psi lahko zamenjajo zobe hitreje kot odrasli. Prav tako menjava zob poteka hitreje poleti, ko so temperature vode višje. Odrasle samice, ki v povprečju v dolžino merijo 2,2-2,7 metra (7,2-9 čevljev) in tehtajo 75-105 kg (165-232 funtov), dosežejo večjo velikost kot odrasli samci, ki so dolgi približno 2,1-2,6 metra (7-8,5 čevlja) in tehtajo približno 90-120 kg (198-265 funtov). Samice dosežejo zrelost pri približno 2,3 metra, samci pa pri približno 2,1 metra. Novorojeni morski psi so dolgi od 28 do 30 cm, njihova rast pa je 13 cm in 2,3 kg na leto. Ko morski psi dosežejo zrelost, je njihova stopnja rasti običajno precej nižja.

Morski pes je pogost v obalnih tropskih in subtropskih vodah vzhodnega Pacifika in Atlantskega oceana. V Atlantskem oceanu je razširjen od Senegala do Gabona, od Rhode Islanda do južne Brazilije ter od Mehike do Peruja. Nekaj morskih psov je bilo opaženih tudi v zalivu Gascogne v jugozahodni Franciji. Ta vrsta je pogosta v plitvih vodah v Zahodni Indiji, na jugu Floride in v zalivu Florida Keys.

Morski pes je nočna žival, ki čez dan počiva na peščenem dnu ali v jamah in razpokah v plitvih vodah. Običajno jih najdemo v skupinah do 40, saj ležijo zelo blizu drug drugega, včasih celo nakopičeni drug na drugega. Morski psi so ponoči zelo aktivni. Poleg plavanja ob dnu se lahko gibljejo tudi po morskem dnu, pri čemer kot okončine uporabljajo gibljive, mišičaste prsne plavuti. Veliki mladiči in odrasli osebki se podnevi običajno zadržujejo okoli globokih koralnih grebenov in skalnatih območij na globini do 3-75 metrov, po mraku pa se preselijo v plitvejše vode na globini manj kot 20 metrov. Mladi morski psi do 1,7 metra (6 čevljev) se običajno zadržujejo ob plitvih koralnih grebenih, travnatih ploskvah ali otokih mangrov v vodah, globokih od 1 do 4 metre (3-13 čevljev). Pogosto ležijo v skupinah v apnenčastih luknjah ali pod skalnimi policami. Znano je, da se morski psi večkrat vračajo v iste jame in razpoke, v katerih so že počivali.

Morski psi so počasni, niso agresivni do ljudi in jih ne napadejo, razen če jih izzovejo. Če jih izzovejo, običajno ugriznejo, vendar njihovi ugrizi niso smrtonosni.

Hranjenje

Morski pes je nočni plenilec in lovi sam. Prehranjuje se z ribami (kot so somi, morski datlji in pukle), skati, mehkužci (kot so hobotnice, lignji in školjke), morskimi kačami in plaščarji. Med lovom po dnu se premikajo zelo počasi. Uživajo tudi alge, korale, rake (kot so jastogi, kozice in raki), morske ježke, polže in školjke.

Morski pes je ena redkih vrst morskih psov, ki se lahko v vodi ne premika, kadar želi. To mu ne pomaga le pri varčevanju z energijo, temveč mu daje tudi prednost pri lovu. Ker se ne premika, ga plen običajno ne opazi, kar mu daje priložnost, da ga zasači.

Razmnoževanje

Parjenje poteka enkrat na 18 mesecev in traja od konca junija do konca julija. So jajčevci, njihova brejost pa traja 6 mesecev. Samice lahko rodijo od 21 do 29 mladičev naenkrat. Vendar se včasih večji mladiči hranijo z manjšimi. Zato le majhno število mladičev iz vsakega legla dočaka zrelost. Mladiči se rodijo s pikami, ki z odraščanjem zbledijo. Povprečno trajanje življenja teh morskih psov v naravi je od 25 do 30 let.

Čeprav morski pes nima pravega plenilca, so ostanke morskih psov našli v želodcih tigrastih in citronskih morskih psov. Prav tako so poročali, da so se morski psi in veliki beli morski psi hranili z morskimi psi.