Pariški teroristični napadi 13.–14. novembra 2015 (Bataclan, Stade de France)

Francija je bila zaradi terorističnih groženj v stanju visoke pripravljenosti vse od streljanja vreviji Charlie Hebdozačetku januarja 2015 in drugih povezanih incidentov med napadi v Île-de-France januarja 2015. Francija je povečala tudi varnost v pričakovanju konference Združenih narodov o podnebnih spremembah leta 2015, ki naj bi potekala v Parizu od 30. novembra do 11. decembra 2015, in teden pred napadi obnovila mejne kontrole.

Streljanje v Charlie Hebdo januarja 2015 se je zgodilo v 11. okrožju mesta, kjer je gledališče Bataclan. V Franciji so se zgodili tudi drugi napadi, kot so zabodli tri vojake v Nici, ki so varovali center judovske skupnosti, napad v Saint-Quentinu Fallavier in napad na vlak Thalys leta 2015.

Islamska država in njene podružnice so prevzele odgovornost za številne smrtonosne napade v tednih pred napadi. V Bejrutu v Libanonu sta bila 12. novembra 2015 izvedena dva samomorilska bombna napada, v katerih je bilo ubitih 43 ljudi. 31. oktobra 2015 je na Sinaju v Egiptu strmoglavilo letalo družbe Metrojet, let 9268, na katerem so bili večinoma ruski potniki, pri čemer je umrlo 224 ljudi. Odgovornost je prevzela sinajska podružnica Islamske države.

Na dan napadov naj bi bil po poročilih ameriškega brezpilotnega letala ubit tudi glavni ISIL-ov usmrtitelj Džihadi John, ki je izgubil bitko za Sindžar proti kurdskim silam.

Izvedenih je bilo sedem različnih napadov, od tega šest streljanj in tri eksplozije. Do eksplozij je prišlo v bližini stadiona Stade de France, o streljanju pa so poročali iz okolice ulic Rue Alibert, Rue de la Fontaine-au-Roi, Rue de Charonne, gledališča Bataclan na Boulevard Voltaire, Avenue de la République in Boulevard Beaumarchais.

Verjetno so usklajeno serijo napadov izvedle tri skupine.

Islamska država je 14. novembra zjutraj uradno prevzela odgovornost za napade in pohvalila svojih "osem bratov" pod vodstvom Abdelhamida Abaaouda za smrt "vsaj 200 'križarjev'" ter zatrdila, da je bil "to šele začetek nevihte".

Storilci kaznivega dejanja so bili:

• Štirje napadalci so gledališče Bataclan napadli v črnih oblačilih in z napadalnimi puškami AK-47. Trije so se med policijsko racijo v gledališču ubili s samomorilskimi jopiči. Četrtega je policija ubila s streli tik preden je njegov jopič eksplodiral.
• Trije samomorilski napadalci so se razstrelili v bližini stadiona Stade de France. Po podatkih francoske policije so pri enem od samomorilskih napadalcev našli sirski potni list. Avtentičnost potnega lista je bila postavljena pod vprašaj, številni analitiki pa so opozorili, da je lažne sirske potne liste mogoče zlahka pridobiti. Grški minister za zaščito državljanov Nikos Toskas je potrdil, da je bil eden od imetnikov sirskega potnega lista oktobra registriran kot begunec na otoku Leros. Poročali so tudi, da je bil v bližini trupla drugega napadalca najden egiptovski potni list.
• Osmi napadalec je svoj jopič razstrelil na bulvarju Voltaire v bližini gledališča Bataclan.

Natančno število napadalcev je trenutno nejasno; nekateri mediji govorijo o sedmih, drugi o osmih napadalcih. Policija meni, da bi lahko bilo 3-5 napadalcev, ki so preživeli in so na begu. V Bruslju je policija pridržala približno deset ljudi, ki bi lahko bili povezani z napadi. Vodja napada Abdelhamid Abaaoud je bil 18. novembra ubit v policijski raciji v Franciji.

Predsednik François Hollande je v izjavi pozval Francoze, naj ob takšnih incidentih ostanejo močni. Hollande je obiskal tudi gledališče Bataclan in obljubil, da se bo "neusmiljeno" boril proti terorizmu. Hollande je tisti večer vodil tudi izredno sejo francoskega kabineta, za naslednje jutro pa je organiziral sejo svojega sveta za nacionalno varnost. Oblasti so prebivalce Pariza pozvale, naj zaradi lastne varnosti ostanejo v zaprtih prostorih. Hollande je zaradi napadov odpovedal tudi svojo pot na vrh skupine G-20 v Antaliji leta 2015, namesto njega pa je na vrh poslal zunanjega ministra Laurenta Fabiusa in finančnega ministra Michela Sapina.

Predsednik Hollande je 14. novembra razglasil tri dni državnega žalovanja. Kasneje istega dne so bila objavljena nekatera imena umrlih:

• Thomas Ayad, glasbeni direktor (Mercury Records France).
• Guillaume B. Decherf, 43 let, glasbeni kritik in novinar (Les Inrockuptibles).
• Alban Denuit, 32 let, vizualni umetnik.
• Matthieu Giroud, 39 let, geograf (Univerza Marne-la-Vallée).

Papež Frančišek je obsodil napade. Dejal je, da nasilje ne bo rešilo težav in da napadov ni mogoče upravičiti z verskega ali humanitarnega vidika. Napade so obsodili tudi predstavniki islama v Franciji in judovske skupnosti. Iranski predsednik Hasan Rouhani je odpovedal potovanje v Francijo in napade označil za zločin proti človeštvu.

Obstajajo poročila o posameznih dejanjih proti muslimanskim ustanovam: Dan po napadih so na mošeji v Créteilu blizu Pariza našli rdeče križe. Med serijo demonstracij desničarske skupine proti nezakonitemu priseljevanju je bil napaden moški severnoafriškega porekla.