Pariški teroristični napadi 13.–14. novembra 2015 (Bataclan, Stade de France)
13. in 14. novembra 2015 sta se v Parizu in na stadionu Stade de France v Saint-Denisu v francoskem okrožju Seine-Saint-Denis zgodila hkrati usmerjena teroristična dejanja: množično streljanje in samomorilski bombni napad na koncertnem prizorišču Bataclan ter obsežen napad na več drugih lokacij v mestu. Po uradnih podatkih je bilo ubitih 130 ljudi, več sto pa je bilo ranjenih.
Potek napadov
Napadi so bili izvedeni v več lociranih valovih z uporabo strelnega orožja in eksplozivnih pasov. Najbolj smrtonosen incident se je zgodil v koncertni dvorani Bataclan med nastopom skupine Eagles of Death Metal, kjer so oblegovalci vzeli tudi talce. Hkrati so trije samomorilski napadalci aktivirali eksplozive v bližini stadiona Stade de France, kjer se je ravno tedaj odvijala nogometna tekma. Poleg tega so bili oboroženi napadi izvedeni na več priljubljenih lokacijah v 10. in 11. pariškem okrožju (med drugim restavracije in bari), kar je skupaj povzročilo množične žrtve in ranjene.
- Koncertno prizorišče Bataclan – najhujše žrtve in dolgotrajna obleganja z zajetimi talci.
- Stadion Stade de France – eksplozije ob zunanji ograji med tekmo.
- Več kavarn in restavracij v centru Pariza – ciljanje gostov in mimoidočih.
Število udeležencev in odgovorni
V napadih je sodelovalo najmanj sedem ljudi, od katerih so bili nekateri samomorilskihnapadalcev, enega pa je ustrelila policija med poskusom preprečitve. Naslednji dan, 14. novembra, je odgovornost za napade prevzela ISIS. Francoske preiskave so kasneje opozorile na več članov celice in organizatorjev iz različnih držav EU.
Vodja napadov je bil po ugotovitvah varnostnih služb belgijski terorist Abdelhamid Abaaoud, ki je bil ubit v policijski raciji 18. novembra v predmestju Saint-Denis. Eden izmed ključnih osumljencev, Salah Abdeslam, je sprva pobegnil in bil aretiran šele marca 2016 v Bruslju; kasneje so potekala ločena sojenja in obsodbe udeležencev ter podpornih mrež.
Posledice in odziv oblasti
Dogodki so imeli globok vpliv na Francijo in mednarodno varnostno politiko. Francoski predsednik François Hollande je zaradi tega razglasil izredne razmere v državi, kar je oblasti opremilo z razširjenimi pooblastili za hišne preiskave, omejitve gibanja in zaostritev nadzora. Meje so bile začasno zaprte, v Parizu so bile uvedene povečane patrulje vojske in policije, množični dogodki so bili odpovedani ali prestavljeni.
V javnem diskurzu so se pojavila vprašanja o delovanju obveščevalnih služb, izmenjavi informacij med državami EU in o radikalizaciji državljanov znotraj Evrope. Država je po napadih okrepila zakonodajo o boju proti terorizmu, hkrati pa je trajal tudi razmislek o dolgo‑ in kratkoročnih ukrepih za preprečevanje radikalizacije.
Sodni postopki, obsodbe in spomin
Preiskave so vodile do več zaprtij mrež, aretacij in sodnih postopkov v Franciji in tujini. Leta po napadih so potekala obsežna sojenja osumljencem in pomagačem; obsežno sojenje v Parizu (za sooblikovanje in pomoč pri napadih) se je začelo leta 2021 in se končalo z obsodbami več obtožencev. Ključni organizatorji so bili bodisi ubiti med racijami bodisi morale prestati najstrožje kazni na neodvisnih sojenjih.
V Parizu in drugod po svetu so potekale tihe in javne komemoracije žrtvam. Družine, preživeli in nevladne organizacije so ustanovile podporne skupine, uvedene so bile tudi dolgotrajne psihološke in zdravstvene pomoči za preživele in njihove bližnje.
Dolgotrajni vpliv
Napadi 13.–14. novembra 2015 so postavili nove standarde za evropsko varnostno sodelovanje, povečali poudarek na preprečevanju radikalizacije in krepitvi policijsko-obveščevalnih zmogljivosti. Hkrati so pokazali ranljivost urbanih družbenih prostorov in pomen javne odpornosti ter skrbi za žrtve in prizadete skupnosti.
Čeprav so številni akterji odgovorni za načrtovanje in izvedbo napadov uspeli pobegniti ali bili ubiti, so nadaljnje preiskave in sodni postopki razkrili obsežno mrežo logistične podpore, kar je vodilo v več sodnih primerov in izboljšano mednarodno sodelovanje pri preprečevanju terorističnih groženj.
Ozadje
Francija je bila zaradi terorističnih groženj v stanju visoke pripravljenosti vse od streljanja vreviji Charlie Hebdozačetku januarja 2015 in drugih povezanih incidentov med napadi v Île-de-France januarja 2015. Francija je povečala tudi varnost v pričakovanju konference Združenih narodov o podnebnih spremembah leta 2015, ki naj bi potekala v Parizu od 30. novembra do 11. decembra 2015, in teden pred napadi obnovila mejne kontrole.
Streljanje v Charlie Hebdo januarja 2015 se je zgodilo v 11. okrožju mesta, kjer je gledališče Bataclan. V Franciji so se zgodili tudi drugi napadi, kot so zabodli tri vojake v Nici, ki so varovali center judovske skupnosti, napad v Saint-Quentinu Fallavier in napad na vlak Thalys leta 2015.
Islamska država in njene podružnice so prevzele odgovornost za številne smrtonosne napade v tednih pred napadi. V Bejrutu v Libanonu sta bila 12. novembra 2015 izvedena dva samomorilska bombna napada, v katerih je bilo ubitih 43 ljudi. 31. oktobra 2015 je na Sinaju v Egiptu strmoglavilo letalo družbe Metrojet, let 9268, na katerem so bili večinoma ruski potniki, pri čemer je umrlo 224 ljudi. Odgovornost je prevzela sinajska podružnica Islamske države.
Na dan napadov naj bi bil po poročilih ameriškega brezpilotnega letala ubit tudi glavni ISIL-ov usmrtitelj Džihadi John, ki je izgubil bitko za Sindžar proti kurdskim silam.
Napadi
Izvedenih je bilo sedem različnih napadov, od tega šest streljanj in tri eksplozije. Do eksplozij je prišlo v bližini stadiona Stade de France, o streljanju pa so poročali iz okolice ulic Rue Alibert, Rue de la Fontaine-au-Roi, Rue de Charonne, gledališča Bataclan na Boulevard Voltaire, Avenue de la République in Boulevard Beaumarchais.
Verjetno so usklajeno serijo napadov izvedle tri skupine.
Cvetje na enem od krajev napada dan po napadu
Dan po napadih policija varuje prizorišče gledališča
Napadalci
Islamska država je 14. novembra zjutraj uradno prevzela odgovornost za napade in pohvalila svojih "osem bratov" pod vodstvom Abdelhamida Abaaouda za smrt "vsaj 200 'križarjev'" ter zatrdila, da je bil "to šele začetek nevihte".
Storilci kaznivega dejanja so bili:
- Štirje napadalci so gledališče Bataclan napadli v črnih oblačilih in z napadalnimi puškami AK-47. Trije so se med policijsko racijo v gledališču ubili s samomorilskimi jopiči. Četrtega je policija ubila s streli tik preden je njegov jopič eksplodiral.
- Trije samomorilski napadalci so se razstrelili v bližini stadiona Stade de France. Po podatkih francoske policije so pri enem od samomorilskih napadalcev našli sirski potni list. Avtentičnost potnega lista je bila postavljena pod vprašaj, številni analitiki pa so opozorili, da je lažne sirske potne liste mogoče zlahka pridobiti. Grški minister za zaščito državljanov Nikos Toskas je potrdil, da je bil eden od imetnikov sirskega potnega lista oktobra registriran kot begunec na otoku Leros. Poročali so tudi, da je bil v bližini trupla drugega napadalca najden egiptovski potni list.
- Osmi napadalec je svoj jopič razstrelil na bulvarju Voltaire v bližini gledališča Bataclan.
Natančno število napadalcev je trenutno nejasno; nekateri mediji govorijo o sedmih, drugi o osmih napadalcih. Policija meni, da bi lahko bilo 3-5 napadalcev, ki so preživeli in so na begu. V Bruslju je policija pridržala približno deset ljudi, ki bi lahko bili povezani z napadi. Vodja napada Abdelhamid Abaaoud je bil 18. novembra ubit v policijski raciji v Franciji.
Posledice
Predsednik François Hollande je v izjavi pozval Francoze, naj ob takšnih incidentih ostanejo močni. Hollande je obiskal tudi gledališče Bataclan in obljubil, da se bo "neusmiljeno" boril proti terorizmu. Hollande je tisti večer vodil tudi izredno sejo francoskega kabineta, za naslednje jutro pa je organiziral sejo svojega sveta za nacionalno varnost. Oblasti so prebivalce Pariza pozvale, naj zaradi lastne varnosti ostanejo v zaprtih prostorih. Hollande je zaradi napadov odpovedal tudi svojo pot na vrh skupine G-20 v Antaliji leta 2015, namesto njega pa je na vrh poslal zunanjega ministra Laurenta Fabiusa in finančnega ministra Michela Sapina.
Predsednik Hollande je 14. novembra razglasil tri dni državnega žalovanja. Kasneje istega dne so bila objavljena nekatera imena umrlih:
- Thomas Ayad, glasbeni direktor (Mercury Records France).
- Guillaume B. Decherf, 43 let, glasbeni kritik in novinar (Les Inrockuptibles).
- Alban Denuit, 32 let, vizualni umetnik.
- Matthieu Giroud, 39 let, geograf (Univerza Marne-la-Vallée).
Reakcije
Papež Frančišek je obsodil napade. Dejal je, da nasilje ne bo rešilo težav in da napadov ni mogoče upravičiti z verskega ali humanitarnega vidika. Napade so obsodili tudi predstavniki islama v Franciji in judovske skupnosti. Iranski predsednik Hasan Rouhani je odpovedal potovanje v Francijo in napade označil za zločin proti človeštvu.
Obstajajo poročila o posameznih dejanjih proti muslimanskim ustanovam: Dan po napadih so na mošeji v Créteilu blizu Pariza našli rdeče križe. Med serijo demonstracij desničarske skupine proti nezakonitemu priseljevanju je bil napaden moški severnoafriškega porekla.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj se je zgodilo 13. in 14. novembra 2015 v Parizu?
O: V Parizu in na stadionu Stade de France je prišlo do množičnega streljanja in samomorilskega bombnega napada, v katerem je bilo ubitih 130 ljudi, več kot 350 pa ranjenih.
V: Kaj je po napadih napovedal francoski predsednik François Hollande?
O: François Hollande je razglasil izredne razmere v državi.
V: Koliko ljudi je bilo po Hollandovem govoru 14. novembra ubitih in ranjenih?
O: Po Hollandovem govoru 14. novembra je bilo ubitih 128 ljudi, še 128 pa jih je bilo hudo ranjenih.
V: Koliko je bilo hudo ranjenih?
O: Okoli 100 jih je bilo hudo ranjenih.
V: Kje so se zgodili napadi?
O: Napadi so se zgodili na koncertnem prizorišču Bataclan, pariškem stadionu, gledališču in šestih drugih znanih krajih v mestu.
V: Koliko samomorilskih napadalcev je sodelovalo v napadih?
O: V napadih je sodelovalo sedem samomorilskih napadalcev, enega pa je ustrelila policija.
V: Kdo je bil vodja napadov in kaj se mu je zgodilo?
O: Vodja napadov je bil belgijski terorist Abdelhamid Abaaoud, ki je bil ubit v policijski raciji 18. novembra.
