Oceanski jarek: definicija, nastanek in najgloblji jarki
Definicija in splošne značilnosti
Oceanski jarki so dolge, ozke in zelo globoke pregrade na oceanskem dnu z razmeroma strmimi stranicami. Gre za najbolj globoke dele svetovnih oceanov, kjer voda in morsko dno potujeta daleč pod povprečno globino oceana. Jarki so pomembni za razumevanje tektonike plošč, morskih procesov in edinstvenih ekosistemov, ki prebivajo v tako imenovani hadalni coni (globine pod približno 6 000 m).
Nastanek
Oceanski jarki običajno nastanejo, ko oceanska plošča zdrsne pod lažjo celinsko ploščo ali pod drugo oceansko ploščo. Ta proces se imenuje subdukcija in temelji na razlikah v gostoti ter teži same plošče: gostejša (običajno starejša in hladnejša) plošča se potopi pod manj gosto ploščo. Tam, kjer ena plošča ustvarja potopitev pod drugo, nastane dolgo, ozko subdukcijsko območje, kar vidimo kot oceanski jarek.
Velikost in razpon
Oceanski jarki so lahko izjemno dolgi in globoki. Nekateri segajo do približno 2 500 milj (ok. 4 000 km) v dolžino, so globoki več kilometrov in lahko dosežejo širine do 112 km (70 milj). Vsaj pet jarkov po svetu dosega globine nad 10 km. Najgloblja izmerjena točka do danes je v globini Challenger Deep v Marianskem jarku na globini približno 11 034 m pod morsko gladino.
Premikanje plošč in hitrosti subdukcije
Hitrosti, s katerimi se oceanske plošče pomikajo proti in potapljajo v jarke, so v različnih območjih različne, vendar običajno znašajo nekaj centimetrov do nekaj deset centimetrov na leto. Te hitrosti so merilo tektonične aktivnosti regije in vplivajo na nastanek potresov in dolgoročno preoblikovanje morskega dna.
Potresi, cunamiji in vulkanizem
Jarki so pogosto območja izrazite seizmične aktivnosti; potresi v subdukcijskih conah lahko sprožijo uničujoče cunamije. Velik del vulkanizma, povezanega z jarki, se pojavlja na kopnem (na primer Andi ob zahodnem robu Južne Amerike), vendar nastajajo tudi otoški loki in podvodne gore v oceanih. Ti otoški loki so upognjene verige otokov, ki se dvigajo z morskega dna in so pogosto vzporedni s konkavnimi robovi oceanskega jarka. V zahodnem Pacifiku je veliko takih lokov, prav tako so očitni primeri na Aleutijskih otokih.
Primeri najpomembnejših jarkov
V bližini otoka Guam se nahaja znameniti Marianski jarek, kjer se pacifiška plošča spušča pod vodilni rob evrazijske plošče. Ta jarek, dolg in globok, dosega približno 36.201 čevljev (ok. 11.034 m) in velja za najgloblje znano mesto v katerem koli oceanu. Leta 1960 sta dva moška z batiskafom Trieste dosegla dno Marianskega jarka; od takrat so sledili še drugi poskusi, vključno z več potopi sodobnih brezpilotnih in enopasjevnih plovil ter poskusi samostojnih potopov (npr. leta 2012 James Cameron).
Drugi obsežni jarki po svetu so še Južni Sandvičev jarek med Južno Ameriko in Antarktiko, Perujsko-čilski jarek in Aleutski jarek. Ti sistemi igrajo ključno vlogo pri globalni tektoniki, podnebju in kroženju materialov med površjem in Zemljino notranjostjo.
Pomen za znanost in ekologijo
Jarki so zanimivi za geologe, oceanografe in biologe. Poleg proučevanja procesov subdukcije in potresov omogočajo vpogled v pritisk, temperaturo in fizikalne razmere v globokih prekatih Zemlje. Ekološko so habitati hadalne cone dom nekaterih specializiranih organizmov, ki so prilagojeni na izjemne pritiske, nizke temperature in temno okolje (npr. nekatere vrste polžev, velikanskih kozic in mehkužcev). Raziskave jarkov prispevajo tudi k razumevanju biogeokemijskih ciklov ogljika in drugih elementov.
Raziskovanje in izzivi
Izvedba meritev v jarkih je tehnično zahtevna in draga zaradi izjemnega pritiska, nizkih temperatur in oddaljenosti. Napredek v tehnologiji potapljajočih plovil, sond in globokomorskih robotov pa omogoča vedno natančnejše karte, vzorce sedimentov in opazovanja življenja v teh skrajnih okoljih. Raziskave so pomembne tudi za oceno tveganja potresov in cunamijev ter za razumevanje vpliva človeka na oceane tudi v največjih globinah.


Perujsko-čilski jarek.


Oceanska skorja nastaja na srednjeoceanskih grebenih, litosfera pa se v jarkih subducira nazaj v astenosfero.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je oceanski jarek?
O: Oceanski jarek je dolga in ozka značilnost na oceanskem dnu, ki nastane, ko oceanska plošča zdrsne pod lažjo celinsko ploščo ali drugo oceansko ploščo.
V: Kako nastanejo jarki?
O: Jarki običajno nastanejo zaradi subdukcije, ko ena plošča zdrsne pod drugo. Ta proces deluje na podlagi gostote.
V: Kako globok je lahko oceanski jarek?
O: Oceanski jarki so lahko dolgi 1 500 milj (2 400 km), globoki nekaj milj in široki do 70 milj (112 km). Najgloblje znano mesto v katerem koli oceanu je Challenger Deep v Marianskem jarku, ki je 11 034 m pod morsko gladino.
V: Katera vrsta dejavnosti se pojavlja v jarkih?
O: Jarki so aktivni zaradi potresov in posledičnih cunamijev. Večina vulkanizma, povezanega z jarki, se pojavlja na celini in ne na morskem dnu.
V: Ali so po svetu kakšni pomembni primeri jarkov?
O: Da, nekateri pomembni primeri vključujejo Južni Sandvičev jarek med Južno Ameriko in Antarktiko, perujsko-čilski jarek in Aleutski jarek blizu Guama, kjer se pacifiška plošča spušča pod evrazijsko ploščo - globina tega jarka je bila izmerjena na 36 201 čevljev - več kot 6,8 milj (11 km) globoko!
V: Kdo je leta 1960 dosegel dno Marianskega jarka? O: Dva moška v batiskafu Trieste sta leta 1960 dosegla dno Marianskega jarka.