Model slivovega pudinga
Model slivovega pudinga je bil zgodnji (in napačen) model atoma iz 20. stoletja. Predlagal ga je J. J. Thomson leta 1904, po odkritju elektrona, a pred odkritjem atomskega jedra. Takrat so znanstveniki vedeli, da je v atomu pozitivni naboj, ki izravnava negativne naboje elektronov, zaradi česar je atom nevtralen, vendar niso vedeli, od kod prihaja pozitivni naboj. Thomsonov model je prikazoval atom s pozitivno nabitim medijem ali prostorom in negativno nabitimi elektroni v njem. Kmalu po predlogu so model poimenovali "model slivovega pudinga", ker je bil pozitivni medij podoben pudingu, v katerem so bili elektroni ali slive.
Primer Thomsonovega modela
Razvoj v sodobni atomski model
Rutherfordov model
V bistvu sta Hans Geiger in Ernest Marsden leta 1909, kmalu po predlogu Thomsonovega modela, izvedla poskus s tankimi ploščicami zlata, da bi preverila Thomsonov model. Njun profesor Ernest Rutherford je pričakoval, da bodo rezultati dokazali Thomsonov prav, vendar so bili rezultati izredno drugačni od pričakovanih. Leta 1911 je Rutherford odkril, da pozitivni naboji izvirajo iz majhnih delcev, imenovanih protoni, in da so protoni v majhnem središču, imenovanem jedro, elektroni pa krožijo okoli jedra.
Bohrov model
Rutherfordov model je bil precej preprost, vendar je bil napačen, saj imajo elektroni naboj in bi jih moralo privlačiti pozitivno nabito jedro. Leta 1913 je Niels Bohr atomskemu modelu dodal "energijske ravni". Elektroni ne padajo v jedro, ker so v energijskih nivojih, za prehod na višje energijske nivoje pa je potrebna dodatna energija, za prehod na nižje energijske nivoje pa sprostitev energije. Energijskih stanj ni mogoče spreminjati, ne da bi spremenili energijo elektrona. Če elektron zadene foton (delec, ki prenaša elektromagnetno sevanje), bo pridobil dodatno energijo in prešel na višji energijski nivo (spremenil bo stanje), nato pa bo skočil nazaj na nižji energijski nivo in sprostil vsebovano energijo. Ta novi model se je imenoval Bohrov model ali Rutherford-Bohrov model. S tem je bila dodana povsem nova veja znanosti: Kvantna fizika.
Kvantni model
Leta 1926 je Erwin Schrödinger uporabil idejo, da elektroni delujejo kot valovi in delci, kar je znano kot dvojnost valov in delcev. To je atomskemu modelu in kvantni fiziki dodalo povsem novo raven. Z delcem lahko ugotovimo, kje v prostoru se nahaja, če ga opazujemo (gledamo). Pri valovanju pa je delček povsod v prostoru, zato ne morete določiti, kje točno se nahaja. To je znano kot kvantna negotovost. Pri elektronu lahko veste le verjetnost, da je na nekem mestu, saj je tako val kot delec. (Glej zgornji diagram)
Slika, ki prikazuje elektron, ki spreminja energijski nivo ter pridobiva in sprošča energijo v obliki fotonov.
To prikazuje trenutni atomski model. Črno senčenje okoli atoma prikazuje verjetnost, da se v njem nahaja elektron. Čim temnejša je, tem večja je verjetnost, da boste na tem mestu našli elektron.
Sorodne strani
