Postimpresionizem: definicija, razvoj in glavni umetniki

Postimpresionizem je umetniško gibanje in zgodovinski izraz, ki označuje razvoj francoske umetnosti po Manetu (1832–1883). Izraz je leta 1910 uvedel britanski umetnik in likovni kritik Roger Fry, ki je istega leta organiziral znamenito razstavo Manet in postimpresionisti. Gibanje zajema več različnih slogov in osebnih pristopov, ki so se razvili iz impresionizma v zadnjem desetletju 19. stoletja in v začetku 20. stoletja.

Značilnosti

Postimpresionisti so ohranili nekatere značilnosti impresionizma — na primer slikanje vsakdanjih motivov, uporabo močnih barv in svobodnejše uporabe svetlobe — vendar so se odločili preseči njegove omejitve. Glavne značilnosti so:

• večja strukturnost in razmislek o oblikovanju slike (npr. poenostavljanje oblik v geometrijske strukture);
• eksperimentiranje z barvo — včasih nenaravna, simbolična ali emocionalno obarvana raba barv;
• različne slikarske tehnike: gosto nanos (impasto), drobne deleži barv (pointilizem/divizionizem), vzorčenje potez ali stereometrija;
• izkrivljanje ali stilizacija oblike za boljšanje ekspresivnega učinka ali pomena;
• večja pozornost na notranji občutek, simboliko ali dekorativnost kot na dobesedno upodabljanje narave.

Kritik Rewald je opozoril, da »izraz 'postimpresionizem' ni zelo natančen, čeprav je zelo priročen«, saj zajema zelo raznolike umetnike z različno usmeritvijo.

Glavni predstavniki

Med najpomembnejšimi postimpresionisti so:

• Paul Cezanne — iskanje stabilnosti in strukture v naravi; poenostavljal je motive v osnovne geometrijske oblike in s tem postavil temelje za razvoj kubizma in drugih modernih slogov;
• Paul Gauguin — iskal je primitivno in arhajično izražanje, eksperimentiral z močnimi, nenaravnimi barvnimi ploskvi ter poenostavljenimi oblikami; pomembno delo je nastalo med bivanjem na Tahitiju;
• Vincent van Gogh — izjemno ekspresivna uporaba barv in potez, intenzivni kontrasti ter močna osebna čustvena podoba v slikah;
• Georges Seurat — utemeljitelj pointilizma/divizionizma: uporaba drobnih barvnih pik (punktov) in optičnega mešanja barv; njegova dela so temeljila na znanstvenem pristopu do barve in svetlobe;
• Henri Toulouse-Lautrec — znan po plakatih in prizorih pariškega življenja, slikal je nočno življenje, kabareje in portrete z izostrenim opazovanjem karakterjev;
• Henri Rousseau («Le Douanier») — znan kot samouk z naivnim, dekorativnim slogom in fantazijskimi prizori, njegova dela so vplivala na poznejše primitivistične smeri;
• Picasso in Braque — oba sta izkoristila Cezannovo poudarjanje strukture; čeprav ju včasih štejemo med postimpresioniste, ju vendar običajno označujemo kot začetnika kubizma.

Organizacija in raznolikost

Postimpresionistični umetniki niso tvorili enotne skupine, kot so to včasih bili impresioni; niso imeli skupnih manifestov ali stalnih razstavnih združenj. Mnogi so se poznali ali so se srečevali v umetniških krogih v Parizu, vendar je vsak sledil svoji poti in osebni viziji. Zato izraz zajema širok spekter slogov — od znanstveno podprtih metod Seurata do čustveno nabitih slik Van Gogha ali dekorativnega izraza Gauguina.

Vpliv

Postimpresionizem je odprl vrata za nadaljnje eksperimentiranje in je neposredno vplival na več glavnih smeri moderne umetnosti 20. stoletja, vključno z ekspresionizmom, fovizmom, kubizmom in abstrakcijo. Umetniki so prevzeli idejo, da barva, oblika in sestava niso zgolj sredstvo za realistično upodabljanje, temveč izrazi notranjih stanj, struktur ali novih estetskih principov. Zaradi tega so postimpresionisti pogosto označeni kot ključni prehod med impresionizmom in zgodnjo moderno umetnostjo.

Umetniki

• PaulCezanne je prijateljeval s Claudom Monetom in drugimi impresionističnimi slikarji ter svoje slike razstavljal na impresionističnih razstavah. Toda čez čas se je njegov slog precej razlikoval od njihovega. Pokrajino je začel slikati v barvnih ploskvah. (Ravnina je ravna površina). Njegove zamisli o gradnji stvari na slikah iz barvnih ploskev so vplivale na druge umetnike, kot sta Pablo Picasso in Georges Braque, da so začeli slikati slike v slogu, imenovanem kubizem.

• Paul Gauguin je rad slikal v zelo svetlih barvah in ravnih vzorcih. Pogosto je slikal vaščane v svetlih oblačilih. Vincent van Gogh je spoznal Gauguina in ga povabil k sebi, da bi si izmenjala ideje o slikanju. Vendar se to ni dobro obneslo in van Gogh se je zelo razburil. Gauguin je zapustil Francijo in odšel živet na otok Tahiti, kjer je slikal ljudi. Njegove ideje o barvah in vzorcih so vplivale na druge umetnike, kot je bil Henri Matisse, da so slikali živobarvne slike v slogu, imenovanem fauvizem.

• Vincent van Gogh je tako kot Gaugin slikal v svetlih barvah. Njegov slog se zelo razlikuje od Gauguinovega, saj je barvo na platno pogosto nanašal s kratkimi potezami čopiča, v katerih je bilo veliko valovitih črt. Njegov slog se zelo razlikuje od sloga drugih umetnikov. Van Gogh je večino življenja trpel zaradi duševne bolezni in nikoli ni prodal nobene slike. Menijo, da je na njegov način slikanja vplivala bolezen. Njegovo delo je vplivalo na druge umetnike, saj so menili, da lahko v svojih slikah svobodno "izražajo svoja čustva", namesto da bi poskušali slikati realistično. Ena od skupin slikarjev, na katere sta vplivala van Gogh in Gauguin, so bili ekspresionistični slikarji.

• Henri Toulouse-Lautrec je bil bogat, a bolan in invaliden moški, ki je živel v Parizu in slikal ljudi, ki jih je srečeval v nočnih klubih, kavarnah in gledališčih. Bil je odličen risar in večina njegovih slik je tanko naslikanih, tako da so v resnici risbe v barvah. Nekatere med njimi so risbe v pastelu. Toulouse-Lautrec je ustvaril veliko portretov in prizorov "nočnega življenja" v Parizu. Oblikoval je tudi številne plakate za oglaševanje zabavnih prireditev.

• Georges Seurat je bil tako kot Cezanne prijatelj impresionistov. Tako kot oni se je zanimal za razumevanje učinkov svetlobe na barve. Preučeval je svetlobo in eksperimentiral s slikanjem slik s stotinami drobnih pik svetlih barv. Seuratov slog slikanja se imenuje pointilizem.

• Henri Rousseau je bil še en umetnik, ki je poznal impresioniste. Delal je kot pobiralec cestnine, zato so ga prijatelji klicali Le Douanier, carinik. Slikanje je bilo njegov hobi. Čeprav je včasih slikal portrete, je večina njegovih slik iz njegove domišljije in so podobne sanjam. Nikoli se ni učil, zato so njegove slike precej otroške. Umetnike, ki tako slikajo, imenujemo "naivni" umetniki.

Paul Cezanne, Kopalci


Toulouse-Lautrec

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je postimpresionizem?

V: Kdo je skoval izraz "postimpresionizem"?

V: Kaj so postimpresionisti dodali impresionističnemu slikarstvu?

V: Kdo so nekateri glavni postimpresionistični slikarji?

V: Ali so postimpresionisti delali skupaj kot skupina?

V: Kako so postimpresionistični slikarji vplivali na sodobno umetnost?

Išči po črki