Postimpresionizem

Postimpresionizem (ali postimpresionizem) je izraz, ki se uporablja za opis razvoja francoske umetnosti po Manetu (1832-1883). Izraz je leta 1910 uporabil britanski umetnik in likovni kritik Roger Fry, danes pa je to standardni umetniški izraz. Fry je leta 1910 organiziral razstavo Manet in postimpresionisti.

Postimpresionisti so bili umetniki poznega 19. stoletja, ki so videli dela francoskih impresionističnih slikarjev in so pod njihovim vplivom ustvarjali. Njihovi umetniški slogi so se razvili iz sloga, imenovanega impresionizem. Beseda "post-" pomeni "po", zato je postimpresionistično slikarstvo nastalo po impresionističnem slikarstvu. Ti umetniki so razvijali impresionizem, vendar so zavračali njegove omejitve. Še naprej so uporabljali resnične predmete iz življenja, živahne barve, pogosto z gosto barvo. Vendar so dodali druge zamisli. Med njimi so uporaba geometrijskih oblik, izkrivljanje oblike za učinek in uporaba nenaravnih barv. Kritik Rewald je dejal, da "izraz 'postimpresionizem' ni zelo natančen, čeprav je zelo priročen".

Glavni postimpresionistični slikarji so bili Paul Cezanne, Paul Gauguin, Vincent van Gogh, Georges Seurat, Henri Toulouse-Lautrec in Henri Rousseau ("Le Douanier"). Picasso in Braque sta bila zagotovo postimpresionista, vendar ju označujemo kot kubista.

Postimpresionistični slikarji so živeli v Franciji in se poznali, vendar niso delali skupaj kot skupina, kot so to počeli nekateri impresionisti. Slikali so na načine, ki so se med seboj razlikovali. Postimpresionisti so drugim umetnikom utrli pot do eksperimentiranja in razvoja vseh različnih slogov moderne umetnosti v 20. stoletju.

Georges Seurat, Nedeljsko popoldne na Veliki Jatti(1886)

Umetniki

PaulCezanne je prijateljeval s Claudom Monetom in drugimi impresionističnimi slikarji ter svoje slike razstavljal na impresionističnih razstavah. Toda čez čas se je njegov slog precej razlikoval od njihovega. Pokrajino je začel slikati v barvnih ploskvah. (Ravnina je ravna površina). Njegove zamisli o gradnji stvari na slikah iz barvnih ploskev so vplivale na druge umetnike, kot sta Pablo Picasso in Georges Braque, da so začeli slikati slike v slogu, imenovanem kubizem.

Paul Gauguin je rad slikal v zelo svetlih barvah in ravnih vzorcih. Pogosto je slikal vaščane v svetlih oblačilih. Vincent van Gogh je spoznal Gauguina in ga povabil k sebi, da bi si izmenjala ideje o slikanju. Vendar se to ni dobro obneslo in van Gogh se je zelo razburil. Gauguin je zapustil Francijo in odšel živet na otok Tahiti, kjer je slikal ljudi. Njegove ideje o barvah in vzorcih so vplivale na druge umetnike, kot je bil Henri Matisse, da so slikali živobarvne slike v slogu, imenovanem fauvizem.

Vincent van Gogh je tako kot Gaugin slikal v svetlih barvah. Njegov slog se zelo razlikuje od Gauguinovega, saj je barvo na platno pogosto nanašal s kratkimi potezami čopiča, v katerih je bilo veliko valovitih črt. Njegov slog se zelo razlikuje od sloga drugih umetnikov. Van Gogh je večino življenja trpel zaradi duševne bolezni in nikoli ni prodal nobene slike. Menijo, da je na njegov način slikanja vplivala bolezen. Njegovo delo je vplivalo na druge umetnike, saj so menili, da lahko v svojih slikah svobodno "izražajo svoja čustva", namesto da bi poskušali slikati realistično. Ena od skupin slikarjev, na katere sta vplivala van Gogh in Gauguin, so bili ekspresionistični slikarji.

Henri Toulouse-Lautrec je bil bogat, a bolan in invaliden moški, ki je živel v Parizu in slikal ljudi, ki jih je srečeval v nočnih klubih, kavarnah in gledališčih. Bil je odličen risar in večina njegovih slik je tanko naslikanih, tako da so v resnici risbe v barvah. Nekatere med njimi so risbe v pastelu. Toulouse-Lautrec je ustvaril veliko portretov in prizorov "nočnega življenja" v Parizu. Oblikoval je tudi številne plakate za oglaševanje zabavnih prireditev.

Georges Seurat je bil tako kot Cezanne prijatelj impresionistov. Tako kot oni se je zanimal za razumevanje učinkov svetlobe na barve. Preučeval je svetlobo in eksperimentiral s slikanjem slik s stotinami drobnih pik svetlih barv. Seuratov slog slikanja se imenuje pointilizem.

Henri Rousseau je bil še en umetnik, ki je poznal impresioniste. Delal je kot pobiralec cestnine, zato so ga prijatelji klicali Le Douanier, carinik. Slikanje je bilo njegov hobi. Čeprav je včasih slikal portrete, je večina njegovih slik iz njegove domišljije in so podobne sanjam. Nikoli se ni učil, zato so njegove slike precej otroške. Umetnike, ki tako slikajo, imenujemo "naivni" umetniki.

Paul Cezanne, Kopalci

Toulouse-Lautrec

Vpliv

Postimpresionistični slikarji so na različne načine eksperimentirali z idejami impresionistov. Iz njihovega dela se je razvila večina pomembnih umetniških gibanj (slogov) dvajsetega stoletja. Čeprav postimpresionistični slikarji za časa svojega življenja niso bili dobro znani, so postali tako slavni, da se njihove slike v 21. stoletju prodajajo za milijone dolarjev.

Galerija

Kliknite na vsako sliko, da jo povečate in si ogledate, kako je vsak umetnik uporabil poteze čopiča in barve.

Henri Toulouse-Lautrec, V Moulin Rougeu, (1895) Umetnik je zapustil svoj premožni dom in se preselil na Montmartre v Parizu, kjer je slikal ljudi v barih in gledališčih.

Paul Gauguin, Arearea (1891). Gauguin je zapustil Pariz in se preselil na otoke Tahitija, kjer je slikal ljudi, njihova svetla oblačila in običaje.

Edouard Vuillard, Portret Theodorja Dureta, (1812). Vuillard prikazuje stene, mize, knjige in papirje, ki obkrožajo figuro, kot da bi gledalec stal v sobi.

Vincent van Gogh, Avtoportret, (1889) Van Gogh se je naslikal na vrtinčastem ozadju, ki bi lahko predstavljalo njegove misli.

Toulouse-Lautrec, Kopanje ženske (1896). Toulouse-Lautrec je naslikal figuro tako, da je pomembna njena "silhueta" (obris).

Paul Gauguin, Ženske na plaži, (1891). Gauguin je te ženske naslikal tako, da so pomembne oblike, barve in vzorci.

Georges Seurat, Bec du Hoc pri Grandcampu (1893). Seurat je dolgo časa skrbno slikal ta prizor z drobnimi pikami.

Vincent van Gogh, Gore, San Remy, (1889). Van Gogh je slikal hitro, v valovitih linijah, zaradi katerih je videti, kot da se pokrajina premika.

Paul Gauguin, Tahitijska pokrajina, (1893). Gauguin je ponavadi slikal ljudi, včasih pa je naslikal tudi živobarvne pokrajine.

Paul Cezanne, Mont Sainte Victoire (1905). Cezanne je to goro večkrat naslikal z različnih zornih kotov in v različnih svetlobah.

Vincent van Gogh, Zvezdnata noč nad reko Rono (1888) Van Gogh je naslikal resnični svet kot čudovit kraj.

Henri Rouseau, Kačji zaročenec (1907) Rouseau je v svoji domišljiji naslikal neverjeten svet.

Sorodne strani

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je postimpresionizem?

O: Postimpresionizem je izraz, ki se uporablja za opis razvoja francoske umetnosti po Manetu (1832-1883). Gre za umetniški slog, ki je zrasel iz impresionizma in zavrnil njegove omejitve, pri čemer je še naprej uporabljal resnične teme z živimi barvami in gosto barvo.

V: Kdo je skoval izraz "postimpresionizem"?

O: Izraz je leta 1910 skoval britanski umetnik in umetnostni kritik Roger Fry.

V: Kaj so postimpresionisti dodali impresionističnemu slikarstvu?

O: Postimpresionisti so dodali ideje, kot so uporaba geometrijskih oblik, izkrivljanje oblik za učinek in uporaba nenaravnih barv.

V: Kdo so nekateri glavni postimpresionistični slikarji?

O: Med glavnimi postimpresionističnimi slikarji so bili Paul Cezanne, Paul Gauguin, Vincent van Gogh, Georges Seurat, Henri Toulouse-Lautrec in Henri Rousseau ("Le Douanier"). Tudi Picasso in Braque sta veljala za postimpresionista, vendar ju je bolje opisati kot kubista.

V: Ali so postimpresionisti delali skupaj kot skupina?

O: Ne, v nasprotju z nekaterimi impresionisti, ki so delali skupaj kot skupina, so postimpresionisti živeli v Franciji in se poznali, vendar so slikali na različne načine.

V: Kako so postimpresionistični slikarji vplivali na sodobno umetnost?

O: Postimpresionisti so omogočili drugim umetnikom, da so eksperimentirali in razvili vse različne sloge moderne umetnosti v 20. stoletju.