Prestel: Viewdata tehnologija britanske pošte in predhodnik interneta

Prestel je bila blagovna znamka za tehnologijo Viewdata britanske pošte, ki je bila razvita v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in komercialno predstavljena leta 1979. V Združenem kraljestvu je imel največ 90 000 naročnikov, leta 1994 pa ga je prodal BT. Storitev je bila del zgodnjega vala interaktivnih javnih informacijskih sistemov, namenjena široki publiki in podjetjem.

Ta tehnologija je bila predhodnica današnjih spletnih storitev. Namesto računalnika se je za sprejemanje informacij iz oddaljene zbirke podatkov prek telefonske linije uporabljal televizijski sprejemnik, priključen na poseben terminal. Storitev je ponujala na tisoče strani, od informacij o potrošnikih do finančnih podatkov, vendar z omejeno grafiko.

Kako je deloval Prestel

Uporabnik je potreboval terminal ali modem, povezan s telefonsko linijo, in zaslon (pogosto televizijski sprejemnik z vmesnikom). Terminal je vzpostavil povezavo do centralnega strežnika, ki je shranjeval strani (imenovane "frames" ali "pages"). Strani so bile numerirane, uporabnik je vnašal številke strani ali izbiral iz menijev, sistem pa je prenašal besedilo in preproste grafične elemente. Komunikacija je bila asimetrična in nizke hitrosti v primerjavi z današnjimi standardi, zato so bile strani zasnovane kratko in jedrnato.

Glavne značilnosti

• Numerična navigacija – dostop do vsebine s štirimestnimi ali večmestnimi številkami strani.
• Preprosta grafika – uporaba znakovnih blokov in mozaikov za osnovne risbe in diagrame.
• Interaktivnost – možnosti vnosov (npr. iskanje, dopisovanje), omejene transakcije in komunikacija z operaterji.
• Različni ponudniki vsebin – novičarske agencije, banke, trgovci in javne službe so objavljali informacije in storitve.
• Centralizirana infrastruktura – vse strani so bile shranjene na centralnih strežnikih upravljavca sistema.

Uporaba in vsebine

Prestel je ponujal širok spekter vsebin: novice, vremenske napovedi, železniške in letalske vozne rede, finančne cene, telefonske imenike, potrošniške informacije in oglaševanje. Nekateri poslovni uporabniki so ga uporabljali za preproste transakcije in dostop do podatkov v realnem času. Zaradi omejene hitrosti in grafičnih zmogljivosti so bile vsebine prilagojene besedilnemu prikazu z minimalnimi slikami.

Mednarodni kontekst in primerjava

Prestel je bil del širšega razvoja videotex oziroma viewdata sistemov v Evropi. V Franciji je nastal Minitel, ki je bil komercialno zelo uspešen in imel večjo penetracijo med prebivalstvom. V Nemčiji je deloval sistem Bildschirmtext (BTX). Ti sistemi so si delili podobne zasnove, vendar so se razlikovali v organizaciji, ponudbi vsebin in tržni strategiji.

Vzroki za upad in pomen

Prestel in sorodni videotex sistemi so utrpeli upad v 90. letih iz več razlogov:

• rast osebnih računalnikov in grafičnih vmesnikov,
• povečanje hitrosti in razširitev interneta ter World Wide Weba,
• stroški priključitve in terminalov, ki so odvrnili širšo rabo domačih uporabnikov,
• omejitve v grafiki in multimediji v primerjavi z novimi spletnimi tehnologijami.

Kljub temu so videotex sistemi, med njimi Prestel, pomembno vplivali na razvoj interaktivnih informacijskih storitev: postavili so različne uporabniške koncepte (meni, številčna navigacija, online storitve), izoblikovali prve oblike komercialne izmenjave podatkov in prispevali k poznejšim rešitvam na internetu.

Zapuščina

Prestel danes velja kot zgodovinski primer zgodnjih poskusov množične digitalne storitve in kot ena izmed veščin, ki so omogočile prehod k sodobnemu spletu. Ohranjen je v oblikah arhivov, člankov in spominov uporabnikov kot eden izmed pionirjev v razvoju javno dostopnih elektronskih informacij.

Išči po črki