Báb (Siyyid Ali Muhammad, 1819–1850) — ustanovitelj bábizma iz Irana
Življenjska zgodba Bába (Siyyid ʻAlí Muḥammad, 1819–1850): ustanovitelj bábizma iz Irana, njegovo učenje, pregoni in pomen za bahajsko gibanje.
Siyyid `Alí Muḥammad (20. oktober 1819 - 9. julij 1850) je bil trgovec iz Shíráza v Iranu, ki je ustanovil različico šiitskega islama, imenovano bábizem. Ko je začel verovati, je spremenil svoje ime v Báb. Ljudje, ki verjamejo v Bába, se imenujejo bábisti in verjamejo, da je bil Báb prerok. Bábiji verjamejo tudi, da je Báb Qá'im, za katerega šiiti verjamejo, da bo prišel v prihodnosti.
Ime in pomen
Priimek ali naslov "Báb" v arabščini in perzijščini pomeni "vrata" ali "prehod". S tem je želel poudariti, da je sam neka vrsta vrata ali priprave na prihod novega božjega razodetja. Báb je uporabljal tudi druga imena in naslove, na primer "Prvotna točka" in "točka Bayán".
Učenja, pisma in knjige
Báb je napisal na stotine pisem, tablic in knjig, v katerih je pojasnjeval svojo identiteto, versko doktrino in navodila za svoje privržence. Njegovo najbolj znano delo je Bayán (v perzijskem in arabskem jeziku), zbirka naukov in zakonov, ki so za njegove sledilce nadomestili ali prestrukturirali takrat veljavna šeriatska pravila oziroma običajno razumevanje muslimanske prakse. V učbenih in zakonskih določilih Báb uvaja nove verske obrede, spremembe v družinskem in civilnem pravu ter drugačnejši pogled na duhovno avtoriteto.
Rast gibanja in nasprotovanje
Bábizem se je razširil hitro; v kratkem času je vanj verovalo več kot deset tisoč ljudi. Uspeh gibanja je sprožil močan odpor med tradicionalno duhovščino in verskimi voditelji v Iranu, ki so Bába videli kot heretika in nevarnost za družbeni red. Zaradi tega je prišlo do preganjanj, sojenj in nasilnih spopadov med upravnimi oblastmi ter privrženci Bába. Nekateri spori so prerastli v oboročene spopade in vstaje, zaradi česar je gibanje doživelo hude preizkušnje že v njegovem času.
Priznanje prihodnjega razodetja in povezava z bahajstvom
Báb je napovedal prihod drugega preroka oziroma razodetnika, ki bo večji in dokončal njegovo delo. Ta napoved je bila ključna za poznejši razvoj verskega gibanja: ljudje, ki sledijo bahajski religiji, verjamejo, da je Báb govoril o Bahá'u'lláhu, ki je začel bahajsko religijo. Po Bábovi smrti so se nekateri njegovi privrženci pridružili bahajskemu gibanju, medtem ko so drugi ostali ločeni — kar je privedlo do različnih smeri in interpretacij znotraj bábijske tradicije.
Ujeta, sojenje in smrt
Ker je bil Báb videti kot politična in verska grožnja, so ga oblasti aretirale in zapirale. Leta 1850 so ga v Tabrízu v Iranu obsodili in ustrelili. Njegova usmrtitev je bila dogodek, ki je dodatno razburil privržence in okrepil čustven odziv nasprotnikov; s smrtjo ustanovitelja se je gibanje spremenilo, njegove nauke pa so razširili in interpretirali drugi voditelji.
Zapuščina
Bábova kratka, a intenzivna družbena in verska dejavnost je imela daljnosežne posledice v regiji. Poleg neposrednega vpliva na nastanek bahajstva je bábizem prispeval k vprašanjem o verski avtoriteti, modernizaciji in odnosu med religijo ter državo v 19. stoletju Irana. Njegova dela še danes preučujejo zgodovinarji, verski misleci in člani obeh gibanj — bábistov in bahajcev — kot pomemben del sodobne verske zgodovine Bližnjega vzhoda.
Za lažje razumevanje: ključne točke
- Rojen: 20. oktober 1819 v Shírázu.
- Ustanovitelj bábizma; naslov Báb pomeni "vrata".
- Avtor številnih pisem in knjig, med njimi Bayán.
- Njegova učenja so za privržence nadomestila ali preoblikovala običajno šeriatsko pravo.
- Gibanje je hitro raslo, a je naletelo na močno nasprotovanje verskih oblasti.
- Usmrtitev: 9. julij 1850 v Tabrízu.
- Povezava z bahajstvom: bahajci verjamejo, da je Báb napovedal prihod Bahá'u'lláhu, ustanovitelja bahajske vere.
Bábovo svetišče v Haifi v Izraelu.
Življenje
Zgodnje življenje
Báb se je rodil 20. oktobra 1819 v Širazu v Iranu. Njegov oče je bil trgovec in veliko ljudi v mestu ga je poznalo. Kmalu po Bábovem rojstvu je njegov oče umrl. Bábov stric Ḥájí Mírzá Siyyid `Alí je bil prav tako trgovec in je vzgojil Bába.
Ko je Báb odrasel, je začel delati kot trgovec pri svojem stricu. Leta 1842 se je poročil z žensko po imenu Khadíjih-Bagum. Skupaj sta imela sina, ki sta ga poimenovala Aḥmad. Aḥmad je bil zelo bolan in je kot dojenček umrl. Nekdo, ki je živel v istem času kot Báb, je dejal, da je bil zelo miren in tih; rekli so, da je Báb govoril samo tisto, kar je moral, in ni odgovarjal niti na vprašanja. Báb je vedno razmišljal in molil. Ljudje so rekli, da je bil lep in da je imel tanko brado. Vedno je bil oblečen v čista oblačila, na glavi pa je nosil zelen šal in črn turban oziroma zavitek iz blaga.
Šejkiji
Šejk Ahmad-i-Ahsa'i je v 90. letih 17. stoletja v Perziji ustanovil šiitsko islamsko versko skupino. Člani skupine, ki so se imenovali šajhi, so verjeli, da bo bog kmalu na zemljo poslal novega poslanca. Novega poslanca so imenovali Qá'im ali Mahdi. Ko je šajh Ahmad umrl, je novi vodja šajhov postal Sijid Kázim, ki je bil iz Rašta v Iranu. Šajh Ahmad se je rodil leta 1753 in umrl leta 1862. Sijid Kázim se je rodil leta 1793 in umrl leta 1843.
Ko se je Báb odpravil na romanje v Karbalo in bližnje kraje, je morda poslušal poučevanje Sijida Kázima. Nihče ne ve zagotovo, ali je to počel ali ne, saj je iz tistega časa ohranjenih zelo malo dokumentov ali zapisov.
Ko je Sijid Kazim decembra umiral, je vsem svojim privržencem - ljudem, ki verjamejo v to, kar je učil - dejal, naj potujejo in poskušajo najti novega preroka od boga. Tega preroka je poimenoval "Gospodar dobe" in jim povedal, da ga bodo kmalu odkrili. Eden od ljudi, ki so verjeli Sijidu Kázimu, je molil in se postil oziroma nehal jesti od zore do mraka štirideset dni - njegovo ime je bilo Mullá Ḥusayn. Nato je odpotoval v Širaz in se srečal z Bábom.
Obvestilo za Mullá Ḥusayn
Mullá Ḥusayn je prišel v Širaz 23. maja 1844. Pozdravil ga je mladenič z zelenim turbanom, saj v Širazu ni bil prav dolgo. V Iranu so takrat zelene turbane nosili le ljudje, ki so bili v sorodu s prerokom Muḥammadom. Moški, ki so bili v sorodu s prerokom Muḥammadom, so se imenovali siyyidi. Ta mladenič je bil Báb in je Mulla Ḥusayna povabil k sebi domov.
Báb je Mulla Ḥusayna vprašal, zakaj je v Širazu, in Mulla Ḥusayn mu je odgovoril, da išče novega preroka ali Obljubljenega. Báb je Mullá Ḥusayna vprašal, kako bo vedel, kdo je prerok. Mullá Ḥusayn mu je povedal, da bo prerok izhajal iz slavne in dobre družine in da bo znal veliko stvari, ne da bi se jih moral učiti, prav tako da ne bo imel težav s telesom. Nato je Báb dejal, da so vse te stvari resnične tudi o njem samem. "Glejte, vsa ta znamenja se kažejo v meni." Báb je dejal, da je on novi prerok, ki ga je Mullá Ḥusayn iskal. To je Mullá Ḥusayna šokiralo ali prestrašilo.
Mullá Ḥusayn je imel še en način, da je izvedel, kdo je novi prerok, a tega ni povedal Bábu. Siyyid Káẓim je Mullá Ḥusaynu povedal, da bo novi prerok napisal knjigo, v kateri bo razložil Jožefov Surih. Siyyid Káẓim je tudi dejal, da bo novi prerok to storil, ne da bi ga kdo prosil. Ko je Báb povedal Mullá Ḥusaynu, da je novi prerok, je ta napisal knjigo o Jožefovem Surihu. Báb je to knjigo imenoval Qayyúmu'l-Asmá'
Ko je Mulla Husayn preživel noč v pogovoru z Bábom, je rekel naslednje. (Spodnje besede je morda težko prebrati.)
| " | To razodetje, ki se je tako nenadoma in naglo vsililo vame, je prišlo kot strela z jasnega ... spoznanje o Njegovem razodetju je v hipu prebudilo moje bitje. Počutil sem se tako pogumnega in močnega, da če bi se svet, vsa njegova ljudstva in mogočneži dvignili proti meni, bi sam in neustrašen vzdržal njihov napad. Vesolje se mi je zdelo le peščica prahu v mojem objemu. Zdel sem se kot poosebljeni Gabrielov glas, ki kliče vse človeštvo: "Zbudite se, kajti jutranja luč je vzplamtela. Vstani, kajti njegova stvar se je razkrila. Vrata njegove milosti so na široko odprta; vstopite vanjo, o ljudstva sveta! Kajti prišel je tisti, ki vam je bil obljubljen! | " |
Pisma živih
Mullá Ḥusayn je bil Bábov prvi učenec. Učenec verskega voditelja se imenuje učenec. V manj kot petih mesecih je Bábovih učencev postalo še sedemnajst Sijida Káẓima. Vsi novi učenci so začeli verjeti, da je Báb nova manifestacija ali božji prerok brez pomoči kogar koli drugega. Ena od teh novih učencev je bila ženska. Ime ji je bilo Zarrín Táj Baragháni in bila je pesnica. Kasneje je dobila novo ime Ṭáhirih (čista). Pozneje so ljudje prvih osemnajst učencev in Bába začeli imenovati Pisma živih. Báb je Pismom živih rekel, da je njihova naloga, da ljudem povedo, da je on novi prerok.
Báb je dejal, da so Pisma živih nekaj posebnega. V šiitskem islamu je štirinajst posebnih ljudi, ki se imenujejo "nezmotljivi". Šiiti verjamejo, da imajo "nezmotljivi" vedno prav. Mohamed, dvanajst imamov in Fatima so v šiitskem islamu "nezmotljivi". Tako kot "nezmotljivi" je bila tudi ena od črk Življenja ženska, ena pa prerok. Devetnajst je bilo v bábismu posebno število. Črke živih so bile zelo podobne dvanajstim Kristusovim apostolom.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Siyyid `Alí Muḥammad?
O: Siyyid `Alí Muḥammad je bil trgovec iz Shíráza v Iranu, ki je ustanovil različico šiitskega islama, imenovano bábizem.
V: V kaj se je Sijid `Alí Muḥammad preimenoval, ko je začel bábizem?
O: Sijid `Alí Muḥammad se je preimenoval v Bába.
V: Kaj ljudje, ki verjamejo v bábizem, verjamejo o Bábu?
O: Ljudje, ki verjamejo v bábizem, verjamejo, da je bil Báb prerok.
V: Kaj je Qá'im, v katerega verjamejo šiiti?
O: Qá'im je lik, za katerega šiiti verjamejo, da bo prišel v prihodnosti.
V: O čem je Báb pisal v svojih pismih in knjigah?
O: Báb je napisal na stotine pisem in knjig, v katerih je učil, kdo je in kakšna so pravila njegove vere.
V: Zakaj so šiitski duhovniki sovražili Bába in njegove privržence?
O: Šiitska duhovščina je sovražila Bába in njegove privržence, ker je bábizem nadomestil "šeriatsko pravo" ali muslimanska pravila za njegove privržence.
V: Kako je Báb umrl in kaj je napovedal?
O: Bába je leta 1850 v Tabrízu v Iranu ustrelila strelska četa. Napovedal je, da bo kmalu prišel drug prerok, ki bo močnejši in vplivnejši, za katerega ljudje, ki sledijo bahajski religiji, verjamejo, da je bil Bahá'u'lláh, ustanovitelj bahajske religije.
Iskati