Báb

Življenje

Zgodnje življenje

Báb se je rodil 20. oktobra 1819 v Širazu v Iranu. Njegov oče je bil trgovec in veliko ljudi v mestu ga je poznalo. Kmalu po Bábovem rojstvu je njegov oče umrl. Bábov stric Ḥájí Mírzá Siyyid `Alí je bil prav tako trgovec in je vzgojil Bába.

Ko je Báb odrasel, je začel delati kot trgovec pri svojem stricu. Leta 1842 se je poročil z žensko po imenu Khadíjih-Bagum. Skupaj sta imela sina, ki sta ga poimenovala Aḥmad. Aḥmad je bil zelo bolan in je kot dojenček umrl. Nekdo, ki je živel v istem času kot Báb, je dejal, da je bil zelo miren in tih; rekli so, da je Báb govoril samo tisto, kar je moral, in ni odgovarjal niti na vprašanja. Báb je vedno razmišljal in molil. Ljudje so rekli, da je bil lep in da je imel tanko brado. Vedno je bil oblečen v čista oblačila, na glavi pa je nosil zelen šal in črn turban oziroma zavitek iz blaga.

Šejkiji

Šejk Ahmad-i-Ahsa'i je v 90. letih 17. stoletja v Perziji ustanovil šiitsko islamsko versko skupino. Člani skupine, ki so se imenovali šajhi, so verjeli, da bo bog kmalu na zemljo poslal novega poslanca. Novega poslanca so imenovali Qá'im ali Mahdi. Ko je šajh Ahmad umrl, je novi vodja šajhov postal Sijid Kázim, ki je bil iz Rašta v Iranu. Šajh Ahmad se je rodil leta 1753 in umrl leta 1862. Sijid Kázim se je rodil leta 1793 in umrl leta 1843.

Ko se je Báb odpravil na romanje v Karbalo in bližnje kraje, je morda poslušal poučevanje Sijida Kázima. Nihče ne ve zagotovo, ali je to počel ali ne, saj je iz tistega časa ohranjenih zelo malo dokumentov ali zapisov.

Ko je Sijid Kazim decembra umiral, je vsem svojim privržencem - ljudem, ki verjamejo v to, kar je učil - dejal, naj potujejo in poskušajo najti novega preroka od boga. Tega preroka je poimenoval "Gospodar dobe" in jim povedal, da ga bodo kmalu odkrili. Eden od ljudi, ki so verjeli Sijidu Kázimu, je molil in se postil oziroma nehal jesti od zore do mraka štirideset dni - njegovo ime je bilo Mullá Ḥusayn. Nato je odpotoval v Širaz in se srečal z Bábom.

Obvestilo za Mullá Ḥusayn

Mullá Ḥusayn je prišel v Širaz 23. maja 1844. Pozdravil ga je mladenič z zelenim turbanom, saj v Širazu ni bil prav dolgo. V Iranu so takrat zelene turbane nosili le ljudje, ki so bili v sorodu s prerokom Muḥammadom. Moški, ki so bili v sorodu s prerokom Muḥammadom, so se imenovali siyyidi. Ta mladenič je bil Báb in je Mulla Ḥusayna povabil k sebi domov.

Báb je Mulla Ḥusayna vprašal, zakaj je v Širazu, in Mulla Ḥusayn mu je odgovoril, da išče novega preroka ali Obljubljenega. Báb je Mullá Ḥusayna vprašal, kako bo vedel, kdo je prerok. Mullá Ḥusayn mu je povedal, da bo prerok izhajal iz slavne in dobre družine in da bo znal veliko stvari, ne da bi se jih moral učiti, prav tako da ne bo imel težav s telesom. Nato je Báb dejal, da so vse te stvari resnične tudi o njem samem. "Glejte, vsa ta znamenja se kažejo v meni." Báb je dejal, da je on novi prerok, ki ga je Mullá Ḥusayn iskal. To je Mullá Ḥusayna šokiralo ali prestrašilo.

Mullá Ḥusayn je imel še en način, da je izvedel, kdo je novi prerok, a tega ni povedal Bábu. Siyyid Káẓim je Mullá Ḥusaynu povedal, da bo novi prerok napisal knjigo, v kateri bo razložil Jožefov Surih. Siyyid Káẓim je tudi dejal, da bo novi prerok to storil, ne da bi ga kdo prosil. Ko je Báb povedal Mullá Ḥusaynu, da je novi prerok, je ta napisal knjigo o Jožefovem Surihu. Báb je to knjigo imenoval Qayyúmu'l-Asmá'

Ko je Mulla Husayn preživel noč v pogovoru z Bábom, je rekel naslednje. (Spodnje besede je morda težko prebrati.)

Pisma živih

Mullá Ḥusayn je bil Bábov prvi učenec. Učenec verskega voditelja se imenuje učenec. V manj kot petih mesecih je Bábovih učencev postalo še sedemnajst Sijida Káẓima. Vsi novi učenci so začeli verjeti, da je Báb nova manifestacija ali božji prerok brez pomoči kogar koli drugega. Ena od teh novih učencev je bila ženska. Ime ji je bilo Zarrín Táj Baragháni in bila je pesnica. Kasneje je dobila novo ime Ṭáhirih (čista). Pozneje so ljudje prvih osemnajst učencev in Bába začeli imenovati Pisma živih. Báb je Pismom živih rekel, da je njihova naloga, da ljudem povedo, da je on novi prerok.

Báb je dejal, da so Pisma živih nekaj posebnega. V šiitskem islamu je štirinajst posebnih ljudi, ki se imenujejo "nezmotljivi". Šiiti verjamejo, da imajo "nezmotljivi" vedno prav. Mohamed, dvanajst imamov in Fatima so v šiitskem islamu "nezmotljivi". Tako kot "nezmotljivi" je bila tudi ena od črk Življenja ženska, ena pa prerok. Devetnajst je bilo v bábismu posebno število. Črke živih so bile zelo podobne dvanajstim Kristusovim apostolom.