Raymond Gosling: avtor fotografije 51 in pionir rentgenske difrakcije DNK
Raymond Gosling — avtor ikonične fotografije 51, pionir rentgenske difrakcije DNK; ključna vloga pri odkritju dvojne vijačnice in preboju v zgodovini molecularne biologije.
Raymond Gosling (15. julij 1926 – 18. maj 2015) je bil britanski biofizik, najbolj znan po svojih prispevkih k rentgenskim difrakcijskim študijam DNK. Kot doktorski študent v raziskovalni skupini, ki jo je vodil Maurice Wilkins na Kings College London, je izvajal meritve in pripravljal vzorce za fiber-difrakcijo, ki so bile ključne pri razjasnitvi tridimenzionalne strukture DNK.
Izobraževanje in zgodnje delo
Goslingov prvi nadzornik je bil A. R. Stokes z oddelka za fiziko. Pri delu v laboratoriju je osvojil tehnike priprave vzorcev in snemanja rentgenskih difrakcijskih fotografij vlakninske DNK. Leta 1950 je Wilkins Goslingove difrakcijske fotografije opisal kot "veliko boljše od Astburyjevih in skoraj kot monokristale", kar je izpostavilo uporabnost Goslingovega pristopa in kakovost njegovih posnetkov.
Sodelovanje z Rosalind Franklin in "fotografija 51"
Ko se je leta 1951 k Wilkinsovi skupini pridružila Rosalind Franklin, je bil Gosling ponovno dodeljen njenemu nadzoru. Naslednji dve leti sta tesno sodelovala pri izboljšavah tehnik snemanju in analize rentgenskih difrakcijskih slik DNK. Gosling je naredil klasično rentgensko difrakcijsko sliko DNK, znano kot "fotografija 51", ki je prikazovala značilno X‑oblike difrakcijske vzorce in omogočila določitev ključnih geometrijskih parametrov molekule.
Fotografija 51 in Franklinova kvantitativna analiza difrakcijskih "layer line" vzorcev sta dali podatke o razdaljah med plastmi in razmiku med bazami: med drugim iz podatkov izhaja vrednost približno 3,4 Å razmika med dvema sosednjima bazama in približno 34 Å na obrat, kar je bila pomembna opora k modelu dvojne vijačnice.
Vloga pri odkritju strukture DNK in objave
Gosling je bil skupaj z Franklin soavtor enega od treh člankov o dvojni vijačnici DNK, objavljenih v reviji Nature aprila 1953. Posnetki in analize, ki so jih opravili Gosling in Franklin, so neposredno vplivali na izgradnjo molekularnega modela, ki sta ga predlagala Francis Crick in James D. Watson. Ta delo je pomenilo prelom pri razumevanju molekularne osnove dedovanja in sprožilo revolucijo v molekularni biologiji.
Za razvoj modela sta bila kasneje nagrajena Crick, Watson in Wilkins z Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino (nagrada je bila podeljena leta 1962). Zaradi zgodnje smrti Rosalind Franklin leta 1958 Nobelove nagrade ni bila podeljena po smrtnih primerih; njena ključna vloga je kasneje postala predmet široke pozornosti in strokovnih razprav.
Tehničen pomen in dedičina
- Metoda: Goslingovo delo je temeljilo na rentgenski fiber-difrakciji, pristopu, pri katerem so bili vzorci DNK v obliki usmerjenih vlaken, kar je omogočilo jasne difrakcijske vzorce primerne za zaznavanje periodičnosti in simetrije.
- Ključni podatki: značilna X‑oblika in razmerja v difrakciji so potrdila helicalno naravo molekule in omogočila določitev osnovnih dimenzij dvojne vijačnice.
- Objave: sodelovanje pri člankih v Nature in prispevki v laboratoriju so postavili trdne temelje za nadaljnje raziskave strukture in funkcije DNK.
Kasnejše življenje in spomin
Gosling je v svojem nadaljnjem delu ostal aktiven v znanosti in izobraževanju, sodeloval v raziskavah o strukturah biopolimerov in prispeval k razvoju instrumentacije ter metod za rentgensko analizo. V poznejših letih je sodeloval v intervjujih in retrospektivah o zgodovini odkritja strukture DNK, kjer je pogosto izpostavljal pomen timskega dela in natančnih eksperimentalnih podatkov.
Raymond Gosling je umrl 18. maja 2015 v 88. letu starosti v Londonu. Njegovo delo in predvsem "fotografija 51" ostajata pomembna del zgodovine molekularne biologije ter primer, kako eksperimentalni podatki lahko neposredno vodijo do temeljnih vpogledov v naravo življenja.
Gosling leta 2003
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Raymond Gosling?
O: Raymond Gosling je bil britanski biofizik, znan po študijah rentgenske difrakcije DNK.
V: Kakšne so bile Goslingove študije rentgenske difrakcije DNK?
O: Goslingove študije rentgenske difrakcije DNK so bile prvi korak k razumevanju tridimenzionalne strukture DNK.
V: Kdo je bil Goslingov prvi nadzornik v njegovi raziskovalni skupini na King's College London?
O: Goslingov prvi nadzornik v raziskovalni skupini na King's College London je bil A. R. Stokes z oddelka za fiziko.
V: Kakšne so bile Wilkinsove pripombe na Goslingove difrakcijske fotografije leta 1950?
O: Wilkins je Goslingove difrakcijske fotografije iz leta 1950 opisal kot "veliko boljše od Astburyjevih in skoraj kot monokristale".
V: Kdo je bila Rosalind Franklin in kakšna je bila njena vloga v Goslingovi raziskovalni skupini?
O: Rosalind Franklin je bila znanstvenica, ki se je pridružila raziskovalni skupini Mauricea Wilkinsa na Kraljevem kolidžu v Londonu. Dodelili so ji tesno sodelovanje z Goslingom, da bi izboljšala rentgensko difrakcijsko fotografijo DNK in dobila ostrejšo sliko.
V: Katero rentgensko difrakcijsko sliko DNK je naredil Gosling in kako se je imenovala?
O: Gosling je naredil rentgensko difrakcijsko sliko DNK, znano kot "fotografija 51".
V: Kakšen pomen je imelo Goslingovo delo in kdo je zanj prejel Nobelovo nagrado?
O: Goslingovo delo pri rentgenskih difrakcijskih študijah DNK, zlasti fotografija 51, je neposredno vodilo k podelitvi Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino leta 1963 Francisu Cricku, Jamesu D. Watsonu in Mauriceu Wilkinsu. Gosling je bil z Rosalind Franklin tudi soavtor enega od treh člankov o dvojni vijačnici DNK, objavljenih v reviji Nature aprila 1953.
Iskati