Blok s
Blok s je eden od štirih blokov elementov v periodnem sistemu. Elementi s-skupine imajo skupno lastnost. Elektroni v njihovi najbolj oddaljeni elektronski lupini se nahajajo v s-orbitalu. Elementi v s- so v prvih dveh skupinah periodnega sistema. Elementi v prvi skupini se imenujejo alkalne kovine. Elementi v drugi skupini se imenujejo kovine alkalnih zemljin.
Sodobni periodni zakon pravi, da so "lastnosti elementov periodično odvisne od njihovega atomskega števila". To pomeni, da se nekatere lastnosti elementov ponavljajo z večanjem atomskega števila elementov. Te ponavljajoče se lastnosti so bile uporabljene za razdelitev elementov na štiri s. Ti s so s-, p-, d- in f-.
Lastnosti elementov s-
Vsi elementi s- so kovine (razen vodika). Na splošno so sijoči, srebrni, dobri prevodniki toplote in elektrike. Zlahka izgubljajo valenčne elektrone. Pravzaprav tako zlahka izgubljajo valenčne elektrone v orbitali s blagovne znamke, zato so elementi s- med najbolj reaktivnimi elementi v periodnem sistemu.
Elementi iz skupine 1, ki jih skupaj imenujemo alkalijske kovine (razen vodika), vedno izgubijo en valenčni elektron, tako da nastane ion +1. Za te kovine je značilno, da so srebrne, zelo mehke, niso zelo goste in imajo nizka tališča. Te kovine izredno burno reagirajo z vodo in celo s kisikom, pri čemer nastaja energija in vnetljiv vodikov plin. Shranjujemo jih v mineralnem olju, da bi zmanjšali možnost neželene reakcije ali, še huje, eksplozije.
Elementi iz skupine 2, t. i. kovine alkalnih zemljin (razen helija), vedno izgubijo dva valenčna elektrona, tako da nastane ion +2. Tako kot alkalne kovine so tudi kovine alkalnih zemljin srebrne, sijoče in razmeroma mehke. Nekateri elementi iz tega stolpca tudi močno reagirajo z vodo, zato jih je treba skrbno shranjevati.
Elementi S so znani kot sestavine ognjemetov. Ionske oblike kalija, stroncija in barija se pojavljajo v ognjemetih kot bleščeče vijolične, rdeče in zelene barve.
Francij velja za najbolj redek naravno prisoten element na Zemlji. Ocenjujejo, da je na Zemlji le 30 gramov francija. Francij ima zelo nestabilno jedro in hitro razpade.
Kemijske lastnosti alkalnih kovin
1.Alkalne kovine reagirajo s suhim vodikom in tvorijo hidride.
a.Ti hidridi so ionske narave
b.Ti hidridi alkalnih kovin reagirajo z vodo, pri čemer nastanejo ustrezni hidroksidi in vodikov plin.
LiH + H O 2⟶ LiOH + H {\displaystyle2 {\ce {LiH + H2O -> LiOH + H2}}} 
c.Ti hidridi so močni reducenti, njihova redukcijska narava pa se povečuje navzdol po skupini.
d.Alkalijske kovine tvorijo tudi kompleksne hidride, kot je LiAlH {\displaystyle4 {\ce {LiAlH4}}}
, ki je dobro redukcijsko sredstvo. Hidridi alkalijskih kovin ne obstajajo v vodi, zato reakcija s katerim koli drugim sredstvom poteka v protinskem topilu.
e.Topljeni hidridi alkalnih kovin pri elektrolizi proizvajajo plin H2 na anodi.
2.Nastajanje oksidov in hidroksidov.
a.To so najbolj reaktivne kovine, ki imajo močno afiniteto do 2 ,Ote na površini tvorijo okside.Za zaščito pred zrakom jih hranimo pod petrolejem ali parafinskim oljem.
b.Pri gorenju na zraku (O2) Li tvori LiO2, Na tvori NaO22, druge alkalijske kovine pa superokside.
3. So povsem kovinske, saj zlahka izgubljajo elektrone iz zunanje lupine, so zelo reaktivne kovine in imajo nizko ionizacijsko energijo.
4. Berilij je amfoterne narave.
Diagonalno razmerje
| Skupina | 1 | 2 | 13 | 14 |
| Obdobje 2 | Bodite | B | ||
| Obdobje 3 | Na | Mg | Al |
Prvi element v prvi skupini, litij, in prvi element v drugi skupini, berilij, se obnašata drugače kot drugi člani njunih skupin. Njuno obnašanje je podobno obnašanju drugega elementa naslednje skupine. Tako je litij podoben magneziju, berilij pa aluminiju. []
V periodnem sistemu je to znano kot "diagonalno razmerje". Diagonalno razmerje je posledica podobnosti v velikosti ionov in razmerju med nabojem in polmerom elementa. Podobnost med litijem in magnezijem je posledica njune podobne velikosti: []
Polmeri, Li=152pm Mg=160pm
Litij
Litij se v primerjavi z drugimi elementi iz prve skupine obnaša drugače. Te razlike so posledica:
- majhnost litijevega atoma in njegovega iona.
- večja polarizacijska moč (tj. razmerje velikosti naboja)li
+. To pomeni povečan kovalentni značaj njegovih spojin, ki je odgovoren za njihovo topnost v organskih topilih - visoka ionizacijska entalpija in visoka elektronegativnost litija v primerjavi z drugimi alkalnimi kovinami
- nerazpoložljivost d-orbitalov v valenčni lupini
- močna intermetalna vezava
Nekateri načini, kako se litij obnaša drugače kot drugi člani, so: []
- Litij je trši od natrija in kalija, ki sta tako mehka, da ju je mogoče rezati z nožem za prestiž.
- Tališče in vrelišče litija sta višja.
- Litij tvori monoksid s kisikom, druge alkalije pa peroksid in superoksid.
- Litij se združuje z dušikom in tvori nitride, druge alkalijske kovine pa ne.
- Litijev klorid je tekoč in kristalizira kot hidrat LiCl.2H2O. Drugi kloridi alkalijskih kovin ne tvorijo hidratov.
Sorodne strani
| · v · t · e | |
| Postavitve |
|
| Seznam elementov po |
|
| Podatkovne strani |
|
| Skupine |
|
| Druge kategorije elementov |
|
| Bloki |
|
| |
| Kategorija:Periodna tabela | |
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je blok s?
O: Blok s je eden od štirih blokov elementov v periodnem sistemu.
V: Katera lastnost je skupna elementom v skupini s?
O: Elementom v s-skupini je skupno to, da so njihove najbolj oddaljene elektronske lupine v s-orbitalu.
V: Kateri dve skupini sestavljata blok s?
O: Elementi v prvi skupini se imenujejo alkalne kovine, elementi v drugi skupini pa kovine z alkalnimi zemljinami.
V: Kaj pravi sodobni periodni zakon o lastnostih elementov?
O: Sodobni periodni zakon pravi: "Lastnosti elementov so periodična funkcija njihovega atomskega števila", kar pomeni, da se nekatere lastnosti elementov ponavljajo z večanjem njihovega atomskega števila.
V: Koliko je blokov za ločevanje elementov v skupine?
O: Za ločevanje elementov v skupine obstajajo štirje bloki: s-, p-, d- in f-.
