Elektronska lupina
Elektronska lupina je zunanji del atoma okoli atomskega jedra. V njej so elektroni in je skupina atomskih orbital z enako vrednostjo glavnega kvantnega števila n.
Elektronske lupine imajo eno ali več elektronskih pod lupin ali podravni. Te podravni imajo dve ali več orbital z enakim kvantnim številom l. Elektronske lupine sestavljajo elektronsko konfiguracijo atoma. Število elektronov, ki so lahko v lupini, je enako 2 n 2 {\displaystyle 2n^{2}} 
.
Ime elektronske lupine izhaja iz Bohrovega modela, po katerem naj bi se skupine elektronov gibale okoli jedra na določenih razdaljah, tako da njihove orbite tvorijo "lupine". Ta izraz je predstavil danski zdravnik Niels Henrik David Bohr.
Primer modela natrijeve elektronske lupine, ki ima tri lupine
Valenčna lupina
Valenčna lupina je najbolj zunanja lupina atoma v nesklenjenem stanju, ki vsebuje elektrone, ki najverjetneje določajo naravo vseh reakcij, v katere je atom vključen, in veznih interakcij z drugimi atomi. Pri tem je treba upoštevati, da se najbolj zunanja lupina iona običajno ne imenuje valenčna lupina. Elektroni v valenčni lupini se imenujejo valenčni elektroni.
V žlahtnem plinu ima atom v zunanji lupini običajno 8 elektronov (razen helija, ki ima v svoji lupini le 2 elektrona). To služi kot model za pravilo okteta, ki velja predvsem za elemente glavne skupine druge in tretje periode. V smislu atomskih orbital so elektroni v valenčni lupini porazdeljeni po 2 v eni s orbitali in po 2 v treh p orbitalah.
Pri koordinacijskih kompleksih, ki vsebujejo prehodne kovine, je valenčna lupina sestavljena iz elektronov v orbitalah s in p ter do 10 dodatnih elektronov, razporejenih po 2 v vsako od 5 orbital d, tako da je v celotni valenčni lupini take spojine skupaj 18 elektronov. To se imenuje pravilo osemnajstih elektronov.
| Možno število elektronov v lupinah 1-5 | |
| Shell | Elektroni |
| 1 | 2 |
| 2 | 8 |
| 3 | 18 |
| 4 | 32 |
| 5 | 32 |
| 6 | 18 |
| 7 | 8 |
Podokvirji
Elektronske pod lupine so označene s črkami s, p, d, f, g, h, i itd., ki ustrezajo azimutalnim kvantnim številom (vrednosti l) 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6 itd. Vsaka lupina lahko vsebuje do 2, 6, 10, 14 in 18 elektronov oziroma 2(2l + 1) elektronov v vsaki pod lupini. Zapisi "s", "p", "d" in "f" izvirajo iz zdaj diskreditiranega sistema razvrščanja spektralnih črt na "ostre", "glavne", "razpršene" ali "osnovne" na podlagi njihove opazovane fine strukture. Ko so bile opisane prve štiri vrste orbital, so bile povezane s temi vrstami spektralnih črt, vendar drugih imen ni bilo. Poimenovanja "g", "h" in tako naprej so nastala po abecednem vrstnem redu.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je elektronska lupina?
O: Elektronska lupina ali glavni energijski nivo je del atoma, kjer elektroni krožijo okoli atomskega jedra.
V: Koliko elektronov je lahko v določeni lupini?
O: Število elektronov, ki so lahko v določeni lupini, je enako 2n2.
V: Kaj Bohrov model pravi o elektronih?
O: Bohrov model pravi, da elektroni krožijo okoli jedra na določenih razdaljah, tako da njihove orbite tvorijo "lupine".
V: Kdo je predstavil ta izraz?
O: Ta izraz je predstavil Niels Henrik David Bohr.
V: Kaj sestavlja elektronsko konfiguracijo atoma?
O: Elektronsko konfiguracijo atoma sestavljajo elektronske lupine.
V: Ali so vsi atomi sestavljeni iz ene ali več elektronskih lupin?
O: Da, vsi atomi imajo eno ali več elektronskih lupin.
V: Ali imajo vse elektronske lupine različno število elektronov?
O: Da, vse elektronske lupine imajo različno število elektronov.
