Šah Džahan

Družina

Akbarabadi Mahal, Kandahari Mahal, (najbolj ljubljena žena) Mumtaz Mahal, Hasina Begum Sahiba, Muti Begum Sahiba, Qudsia Begum Sahiba, Fatehpuri Mahal Sahiba, Sarhindi Begum Sahiba in Shrimati Manbhavathi Baiji Lal Sahiba so bile žene Shah Jahana.

Rojstvo

Šah Džahan (znan tudi kot princ Kurram) se je rodil 5. januarja bilal rehman 1592 v Lahoreju v Pakistanu in je bil tretji sin princa Salima (kasneje znanega kot "Džahangir"). Njegova mati je bila radžputska princesa iz Marvarja, imenovana princesa Jagat Gosaini (njeno uradno ime v mogulskih kronikah je bilo Bilqis Makani). Ime "Khurram" (radosten) je za mladega princa izbral njegov ded, cesar Akbar, s katerim je bil mladi princ v tesnem sorodu.

Tik pred Šah Džahanovim rojstvom naj bi neki vedeževalec brezmadežni cesarici Ruqaiyi Sultan Begum, Akbarjevi prvi ženi in glavni soprogi, napovedal, da je še nerojenemu otroku usojena cesarska veličina. Ko se je Šah Džahan leta 1592 rodil in je bil star le šest dni, je Akbar ukazal, naj princa odvzamejo materi in ga izročijo Ruqaiyi, da bi lahko odraščal pod njeno skrbjo in da bi Akbar lahko izpolnil ženino željo po vzgoji mogulskega cesarja. Ruqaiya je prevzela glavno odgovornost za vzgojo Shah Jahana in ta je odraščal pod njeno skrbjo. Med njima je vladal tesen odnos, saj je Salim v svojih spominih zapisal, da je imela Ruqaija njegovega sina [Shah Jahana] "tisočkrat bolj rada, kot če bi bil njen lastni [sin]".

Šah Džahan je ostal z njo [Ruqaiyo], dokler ni dopolnil skoraj 14 let. Po Akbarjevi smrti leta 1605 se je mladi princ [Khurram] lahko vrnil v očetovo gospodinjstvo in se tako približal svoji biološki materi.

Izobraževanje

Kot otrok je bil Šah Džahan deležen široke izobrazbe, primerne njegovemu statusu mogulskega princa, ki je vključevala vojaško urjenje in seznanjanje z različnimi kulturnimi umetnostmi, kot sta poezija in glasba, ki sta ju po navedbah dvornih kronistov večinoma privzgojila Akbar in Ruqaiya. Leta 1605, ko je Akbar ležal na smrtni postelji, je Šah Džahan, ki je bil takrat star 13 let, ostal ob njegovi postelji in se ni hotel premakniti, tudi ko ga je mati poskušala priklicati. Glede na politično negotove čase neposredno pred Akbarjevo smrtjo je bil Šah Džahan v precejšnji fizični nevarnosti, da bi mu politični nasprotniki njegovega očeta škodovali, in njegovo ravnanje v tem času lahko razumemo kot predhodnika poguma, po katerem je bil pozneje znan,znan je bil tudi po svojih inteligentnih možganih in ustvarjalnih idejah.

Guvernerstvo

Dekan 1611-1612, Bihar 1613-1614, Gudžarat 1614-1618, Delhi 1623-1627, Bengalija 1624-1625, Bihar 1625-1627

Verski odnos

Šah Džahan vodi mogulsko vojsko, v zgornjem levem kotu vojni sloni nosijo embleme legendarnega Zulfiqarja. Šah Džahan je razmišljal bolj radikalno kot njegov oče in dedek. Ob svojem nastopu je sprejel nove politike, ki so spremenile Akbarjevo ravnanje z nemuslimani. Šah Džahan je leta 1633, v svojem šestem vladarskem letu, začel uveljavljati svojo razlago šeriatskih določb, ki prepovedujejo gradnjo ali popravilo cerkva in templjev, nato pa je ukazal rušenje novozgrajenih hindujskih templjev. Islamske praznike je praznoval z velikim pompom in veličino ter z navdušenjem, ki ga njegovi predhodniki niso poznali. Med njegovo vladavino je oživelo tudi dolgoletno kraljevsko zanimanje za sveta mesta.