Šah Džahan — mogulski cesar, graditelj Tadž Mahala (1592–1666)
Šah Džahan: mogulski cesar in vizionar arhitekture, ustvarjalec Tadž Mahala — zgodba o ljubezni, moči in zlati dobi mogulske umetnosti (1592–1666)
Šahab-ud-din Muhammad Kurram (5. januar 1592 - 22. januar 1666), bolj znan pod kraljevim imenom Šah Džahan (perzijsko: "Kralj sveta"), je bil mogulski cesar v Indiji med letoma 1628 in 1658. Bil je peti vladar mogulske dinastije
Obdobje njegove vladavine velja za zlato dobo mogulske umetnosti in arhitekture. Šah Džahan je najbolj znan po postavitvi številnih čudovitih spomenikov, med katerimi je v svetu najbolj znan Tadž Mahal v Agri, zgrajen v letih 1632-1648 kot grobnica za njegovo ljubljeno ženo Mumtaz Mahal.
Zgodnje življenje in vzpon na prestol
Šah Džahan se je rodil 5. januarja 1592 kot Šahab-ud-din Muhammad Kurram v vplivni mogulski družini. Bil je sin cesarja Džahangirja in je že kot princ izstopal kot sposoben poveljnik in državnik. V mladosti je sodeloval v vojaških pohodih in upravljanju provinc, kar mu je dalo potrebne izkušnje za kasnejše vladanje. Leta 1628 je nasledil očeta in uradno postal cesar mogulskega imperija.
Vladavina in državni sistemi
V času njegove vladavine je mogulski imperij dosegel visoko stopnjo centralizacije oblasti, bogastva in umetniškega razvoja. Šah Džahan je vzpostavil močno upravo, izboljšal cestne in trgovske poti ter podpiral kmetijstvo in obrt. Hkrati pa so veliki gradbeni programi in vojaški izdatki obremenili državne finance, kar je v kasnejših desetletjih prispevalo k političnim pritiskom in socialnim napetostim.
Arhitektura, umetnost in največje gradnje
Njegove gradnje so najbolj očitno bogastvo njegove zapuščine. Poleg znanega Tadž Mahala v Agri, zgrajenega kot mavzolej za Mumtaz Mahal, je naročil več drugih velike stopenj arhitekturnih projektov:
- ustanovitev nove prestolnice Shahjahanabad (stara Delhijska citadela), kjer je zgradil tudi rdeči fort (Lal Qila);
- preoblikovanje in okrasitev Agra Fort z marmornimi palačami in vrtovi;
- gradnja velike mošeje Jama Masjid v Delhiju in več javnih projektov, kot so mostovi, vodni sistemi in vrtovi (charbagh oblikovanje).
Arhitektura njegovega časa združuje perzijske, turške in indijske vplive: bogati marmornati okraski, tehnika pietra dura (vrezovanje in vstavki polnih kamenov), izpopolnjena kaligrafija in simetrični vrtovi so postali znak mogulske estetike. Delo mojstrov, kiparjev, mojstrov za inlay in slikarjev je doseglo izjemno raven — zato se njegovo obdobje pogosto imenuje zlata doba mogulske umetnosti.
Vojaški pohodi in zunanji izzivi
Šah Džahan je vodil vojaške kampanje za utrditev meja imperija, vključno z akcijami na severozahodu proti Safavidom in v Dečanu na jugu. Leta 1638 so perske sile pod vodstvom Šaha Abbasa zavzele Kandahar, kar je bil hud udarec mogulskemu vplivu na tistih območjih. Poglobljeni pohodi v Deccan so prinašali tako zmage kot tudi dolgotrajne stroške in izčrpavanje virov.
Pozna leta, padec in zapuščina
Po letu 1657 je Šah Džahan zbolel, kar je sprožilo krvavo tekmovanje med njegovimi sinovi za prestol. Najmlajši sin Aurangzeb je po seriji bitk zmagal in leta 1658 očeta strmoglavil. Šah Džahan je bil zaprt v Agra Fortu, kjer je preživel zadnja leta življenja — po nekaterih virih je imel pogled proti Tadž Mahalu, kjer so bili posmrtni ostanki Mumtaz Mahal. Umrl je 22. januarja 1666 in bil naknadno pokopan ob njej v Tadž Mahalu.
Njegova vladavina pušča dvoumen pečat: z ene strani izjemen kulturni in arhitekturni razvoj, ki je vplival na kasnejše generacije in ostaja svetovna dediščina; z druge strani pa so velike investicije v gradnjo in dolgotrajni vojaški spopadi privedli do finančnih pritiskov, kar je oslabilo državo v naslednjih obdobjih.
Pomen v zgodovini
Šah Džahan velja za enega najpomembnejših mogulskih vladarjev zaradi svojih prispevkov k umetnosti in arhitekturi. Njegovi spomeniki, še posebej Tadž Mahal, so postali simbol mogulskega sloga in so danes med najbolj prepoznavnimi primeri svetovne kulturne dediščine. Njegova vladavina predstavlja vrhunec mogulske materialne in estetske moči, hkrati pa tudi predhodnico političnih sprememb, ki so sledile pod nasledniki.
cesar Šah Džahan
Družina
Akbarabadi Mahal, Kandahari Mahal, (najbolj ljubljena žena) Mumtaz Mahal, Hasina Begum Sahiba, Muti Begum Sahiba, Qudsia Begum Sahiba, Fatehpuri Mahal Sahiba, Sarhindi Begum Sahiba in Shrimati Manbhavathi Baiji Lal Sahiba so bile žene Shah Jahana.
Rojstvo
Šah Džahan (znan tudi kot princ Kurram) se je rodil 5. januarja bilal rehman 1592 v Lahoreju v Pakistanu in je bil tretji sin princa Salima (kasneje znanega kot "Džahangir"). Njegova mati je bila radžputska princesa iz Marvarja, imenovana princesa Jagat Gosaini (njeno uradno ime v mogulskih kronikah je bilo Bilqis Makani). Ime "Khurram" (radosten) je za mladega princa izbral njegov ded, cesar Akbar, s katerim je bil mladi princ v tesnem sorodu.
Tik pred Šah Džahanovim rojstvom naj bi neki vedeževalec brezmadežni cesarici Ruqaiyi Sultan Begum, Akbarjevi prvi ženi in glavni soprogi, napovedal, da je še nerojenemu otroku usojena cesarska veličina. Ko se je Šah Džahan leta 1592 rodil in je bil star le šest dni, je Akbar ukazal, naj princa odvzamejo materi in ga izročijo Ruqaiyi, da bi lahko odraščal pod njeno skrbjo in da bi Akbar lahko izpolnil ženino željo po vzgoji mogulskega cesarja. Ruqaiya je prevzela glavno odgovornost za vzgojo Shah Jahana in ta je odraščal pod njeno skrbjo. Med njima je vladal tesen odnos, saj je Salim v svojih spominih zapisal, da je imela Ruqaija njegovega sina [Shah Jahana] "tisočkrat bolj rada, kot če bi bil njen lastni [sin]".
Šah Džahan je ostal z njo [Ruqaiyo], dokler ni dopolnil skoraj 14 let. Po Akbarjevi smrti leta 1605 se je mladi princ [Khurram] lahko vrnil v očetovo gospodinjstvo in se tako približal svoji biološki materi.
Izobraževanje
Kot otrok je bil Šah Džahan deležen široke izobrazbe, primerne njegovemu statusu mogulskega princa, ki je vključevala vojaško urjenje in seznanjanje z različnimi kulturnimi umetnostmi, kot sta poezija in glasba, ki sta ju po navedbah dvornih kronistov večinoma privzgojila Akbar in Ruqaiya. Leta 1605, ko je Akbar ležal na smrtni postelji, je Šah Džahan, ki je bil takrat star 13 let, ostal ob njegovi postelji in se ni hotel premakniti, tudi ko ga je mati poskušala priklicati. Glede na politično negotove čase neposredno pred Akbarjevo smrtjo je bil Šah Džahan v precejšnji fizični nevarnosti, da bi mu politični nasprotniki njegovega očeta škodovali, in njegovo ravnanje v tem času lahko razumemo kot predhodnika poguma, po katerem je bil pozneje znan,znan je bil tudi po svojih inteligentnih možganih in ustvarjalnih idejah.
Guvernerstvo
Dekan 1611-1612, Bihar 1613-1614, Gudžarat 1614-1618, Delhi 1623-1627, Bengalija 1624-1625, Bihar 1625-1627
Verski odnos
Šah Džahan vodi mogulsko vojsko, v zgornjem levem kotu vojni sloni nosijo embleme legendarnega Zulfiqarja. Šah Džahan je razmišljal bolj radikalno kot njegov oče in dedek. Ob svojem nastopu je sprejel nove politike, ki so spremenile Akbarjevo ravnanje z nemuslimani. Šah Džahan je leta 1633, v svojem šestem vladarskem letu, začel uveljavljati svojo razlago šeriatskih določb, ki prepovedujejo gradnjo ali popravilo cerkva in templjev, nato pa je ukazal rušenje novozgrajenih hindujskih templjev. Islamske praznike je praznoval z velikim pompom in veličino ter z navdušenjem, ki ga njegovi predhodniki niso poznali. Med njegovo vladavino je oživelo tudi dolgoletno kraljevsko zanimanje za sveta mesta.
Iskati