Zaglossus attenboroughi: Dolgokljuna ehidna iz Ciklopskega gorovja Nove Gvineje
Zaglossus attenboroughi — skrivnostna dolgokljuna ehidna iz Ciklopskega gorovja Nove Gvineje, poimenovana po Davidu Attenboroughu; redka, morda še živa, ogroženost in iskanja.
Dolgokljuna ehidna (Zaglossus attenboroughi), znana tudi kot ciklopska dolgokljuna ehidna, je ena od treh vrst rodu Zaglossus. Vse vrste iz tega rodu najdemo na Novi Gvineji. Ime je dobila po siru Davidu Attenboroughu. Živi v Ciklopskem gorovju v provinci Papua v Indoneziji v, v bližini mest Sentani in Jayapura.
Opis in prepoznavanje
Zaglossus attenboroughi je najmanjši predstavnik rodu Zaglossus. V primerjavi z drugimi dolgokljunimi ehidnami je po velikosti bližje kratkodlaki ehidni. Njegovo telo je prekrito z gosto, kratko dlako in posameznimi ščetinami; ima dolg, ozek kljun, prilagojen iskanju plenilcev v tleh. Na sprednjih in zadnjih nogah nosi po pet krempljev, ki so uporabni pri kopanju in razdiranju prsti med iskanjem deževnikov in drugih členonožcev.
Razširjenost in življenjski prostor
Vrsta je znana iz območja Ciklopskega gorovja na severni Novi Gvineji. Njeno naravno okolje so gorski gozdovi in obmejna območja z gosto vegetacijo. Čeprav je bila vrsta opisana iz ene poškodovane živali, zbrane v nizozemskem kolonialnem obdobju (okoli leta 1961), številna območja gorovja ostajajo težko dostopna in neraziskana, zato obstaja možnost, da še živi v manj motenih delih gozdov.
Zgodovina odkritja in raziskovanja
Vrsta je bila znanstveno opisana na podlagi ene poškodovane posameznice, zbrane okoli leta 1961. Od takrat neposredni primerki niso bili pogosti oziroma niso bili potrjeni, kar je vzpodbudilo številne iskalne odprave in opazovanja, ki pa niso vedno dala jasnih dokazov. Leta 2007 so raziskovalci v Ciklopskih gorah odkrili značilne luknje in sledi kopanja, za katere menijo, da bi jih lahko naredile ehidne — to je bil pomemben namig, da vrsta morda še obstaja v območju.
Vedenje in biologija
Podobno kot druge ehidne tudi ciklopska dolgokljuna ehidna najverjetneje išče hrano z dolgim, lepljivim jezikom in se prehranjuje predvsem z deževniki, mravljami in drugimi mehkejšimi brezvretenčarji. Ehindne so monotremi — polagajo jajca — in skrb za mladiče poteka v gnezdih ali brlogih. Zaradi pomanjkanja neposrednih opazovanj ostaja veliko podrobnosti o življenjskem ciklu, razmnoževanju in socialnem vedenju te vrste neznanih.
Ogroženost in zaščita
Zaradi omejenega števila zabeleženih primerov in sprememb v življenjskem prostoru revizije kažejo na skrb glede varnosti populacij. Motnje v gorskem gozdu, krčenje habitatov, gozdna sečnja, širitev kmetijstva in lokalni lov so med glavnimi grožnjami. To je vzbudilo skrb, da bi Z. attenboroughi lahko bila ogrožena ali celo lokalno izumrla. Kljub temu gosto poraščeni deli gora, ki niso bili preiskani od leta 1961, pomenijo upanje, da vrsta še obstaja.
Pomembnost nadaljnjih raziskav
Za potrditev stanja populacije in za učinkovite ukrepe varstva so potrebne sistematične terenske raziskave, monitoring, analiza habitatov in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Iskanje dodatnih primerkov, opazovanj, zvočnih zapisov in sledi kopanja ter analiza okoljske DNK iz tal (eDNA) so sodobne metode, ki lahko pomagajo ugotoviti, ali vrsta še živi v Ciklopskem gorovju ali okoliških gorstvih.
Zaključek: Ciklopska dolgokljuna ehidna (Zaglossus attenboroughi) ostaja redka in slabo poznana vrsta. Njeno odkritje povezano s spominom na velike naravoslovne raziskave in pomen varstva gozdov Novi Gvineje poudarja nujnost nadaljnjih raziskav in varstvenih prizadevanj.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je ehidna z dolgim kljunom sira Davida?
O: Dolgokljuna ehidna sira Davida, znana tudi kot ciklopska dolgokljuna ehidna, je vrsta iz rodu Zaglossus, ki jo najdemo na Novi Gvineji.
V: Kje živi dolgokljuni ehidna sira Davida?
O: Dolgokljuni ehidna sira Davida živi v ciklopskem gorovju v provinci Papua v Indoneziji v bližini mest Sentani in Jayapura.
V: Zakaj je dolgokljuni ehidna sir Davida poimenovan po siru Davidu Attenboroughu?
O: Dolgokljuni ehidna sira Davida je poimenovan po siru Davidu Attenboroughu kot poklon njegovemu delu v naravoslovnih televizijskih programih.
V: Zakaj je zaskrbljenost glede populacije Z. attenboroughi?
O: Populacije Z. attenboroughi so zaskrbljene, ker je bil habitat ciklopskega gorskega gozda, kjer živi, nedavno moten. Zaradi tega se pojavljajo pomisleki, da so populacije morda že ogrožene ali celo lokalno izumrle.
V: Kdaj je bila opisana vrsta dolgonogega ehidna sira Davida?
O: Vrsta dolgonogega ehidna sira Davida je bila opisana na podlagi ene poškodovane živali, ki je bila zbrana v nizozemskem kolonialnem obdobju (okoli leta 1961).
V: Kaj so znanstveniki leta 2007 odkrili v zvezi z dolgokljuno ehidno sira Davida?
O: Leta 2007 so znanstveniki našli luknje, za katere menijo, da jih je naredila dolgokljuna ehidna sira Davida, ki je vtikala nos v zemljo, ko je iskala deževnike.
V: V čem se dolgokljuni ehidna sira Davida razlikuje od drugih predstavnikov rodu Zaglossus?
O: Dolgokljuna ehidna sira Davida je najmanjši predstavnik rodu in je po velikosti bližje kratkokljuni ehidni kot drugi predstavniki rodu. Na sprednjih in zadnjih nogah ima pet krempljev in gosto kratko dlako.
Iskati