Zahodnoindijska flota (Flota de Indias): španski zakladni konvoji 1566–1790

Zgodba Zahodnoindijske flote (Flota de Indias): španski zakladni konvoji 1566–1790 — čezatlantska trgovina, srebro, zlato, luksuzno blago in imperijska pomorska moč.

Španska zakladna flota ali flota Zahodne Indije iz španskega Flota de Indias je bil sistem konvojev, ki ga je Špansko cesarstvo uporabljalo med letoma 1566 in 1790. Povezovala je Španijo z njenimi ozemlji v Ameriki prek Atlantika. Konvoji so bili tovorne flote za splošne namene, ki so se uporabljale za prevoz najrazličnejših predmetov. Med njimi so bili kmetijsko blago, les, različni kovinski viri, luksuzni izdelki, srebro, zlato, dragulji, biseri, začimbe, sladkor, tobak, svila in drugo eksotično blago iz španskega imperija. Pošiljalo se je na špansko celino. Potniki in blago, kot so tekstil, knjige in orodje, so se prevažali v nasprotni smeri. Zahodnoindijska flota je bila prva stalna čezatlantska trgovska pot v zgodovini. Podobno so bile manilske galeone prva stalna trgovska pot čez Pacifik.

Organizacija in upravljanje

Floto je upravljala državna institucija Casa de Contratación v Sevilli, pozneje pa so pomembno vlogo igrali tudi pristanišče Cádiz in lokalne pomorske oblasti v ameriških pristaniščih. Sistem je temeljil na letnem ali polletnem urniku: glavni konvoji so odpluli iz Španije v sezoni, ki je bila načrtovana tako, da se izogne najhujšim obdobjem neviht in orkanov. V praksi so vremenske razmere, vojaške grožnje in politične razmere pogosto prilagajale potek plovbe.

Glavne poti in pristanišča

Flota je vzdrževala stalne povezave med Španijo in večjimi ameriškimi pristanišči. Obstajali so dve glavni veji sistema:

• Flota, ki je povezovala Sevillo ali Cádiz z Veracruzom (Nova Španija, današnja Mehika) in prinašala iz Amerike predvsem srebro, tobak in druge proizvode.
• Flota, ki je plula do pristanišč v Karibskem morju, kot sta Portobelo in Cartagena, ter od tam povezovala z Andskimi rudniki (Virreinato del Perú) in drugimi območji, kjer so se zbirali minerali in dragocenosti.

Manilske galeone so delovale ločeno čez Tihi ocean, med Filipini (Manila) in Acapulcom v Mehiki, ter so tvorile transpacifično vejo španskega imperija.

Plovila in obramba

Konvoji so sestavljali različni tipi ladij, od težjih naosov in galeonov, do lažjih patrolnih plovil (pataches) in spremljevalnih karavel. Pomemben element sistema je bila vojaška zaščita: vsaka flota je imela vojaški spremni eskadron, saj so bile ladje tarča piratov, privateerjev in sovražnih pomorskih sil (predvsem angleških, nizozemskih in francoskih). Poleg vojaške obrambe je bila tudi taktična zaščita: zbiranje tovora v varnih skladiščih, vožnja v večjih skupinah in izbira bolj varnih poti, kolikor je bilo mogoče.

Pomembni dogodki in nevarnosti

Flote so bile pogosto tarča ne le sovražnikov, temveč tudi narave. Orkani so povzročili številne brodolome — najbolj znan med njimi je bil katastrofalen brodolom zakladne flote leta 1715 ob floridski obali, ko je več ladij potonilo in zakladi končali na morskem dnu. Poleg tega so vojni spopadi in zasegi v času konfliktov (npr. med špansko-angleškimi in špansko-nizozemskimi spopadi) močno vplivali na varnost flote.

Gospodarski pomen

Flota je bila hrbtenica španskega imperija: denar iz rudnikov srebra in zlata je polnil kraljevsko blagajno, financiral vojne, upravo in dvor. Uvoz kolonialnih surovin je vplival tudi na evropsko gospodarstvo in prinesel dolgoročne spremembe — med drugim inflacijo, širitev trgovine in novo razporeditev svetovne proizvodnje. Hkrati je sistem centralizirane trgovine nadzoroval tok blaga, omejeval neposredno trgovino kolonistov in spodbudil razvoj ključnih pristanišč in ladjedelništva v Španiji.

Ukradanje, tihotapljenje in omejitve

Zaradi strogega državnega nadzora so se razmahnili tudi nezakoniti tokovi blaga. Tihotapljenje (smuggling) je bilo razširjeno, saj so kolonisti in tuji trgovci iskali načine za obvoz visokih dajatev in regulacij. To je oslabljeno učinkovitost in dohodek, ki ga je država pričakovala od uradnega sistema.

Upad in ukinitev

V 18. stoletju so Bourbonske reforme in gospodarske spremembe prinesle spremembe v upravljanju imperija: premiki pristanišč (iz SevillE v Cádiz), spremembe v administraciji in postopna liberalizacija trgovine so razbijevali star sistem. Pomembna prelomnica je bila ukinitev Casa de Contratación leta 1790, kar simbolično označuje konec tradicionalne flote kot enotnega državnega sistema. Hkrati so vojaški spopadi, rast drugih mornaric in spremembe v mednarodni trgovini prispevali k postopnemu izginjanju starega konvojnskega reda.

Dediščina

Vpliv Zahodnoindijske flote je trajal daleč onkraj njenega formalnega obstoja. Sistem je oblikoval geopolitično in gospodarsko razporeditev svetovnih trgov v zgodnjem modernem obdobju, postal vir mnogih arheoloških najdišč (brodolomi s zakladi) in pustil bogato arhivsko zapuščino, ki je pomembna za zgodovinarje, ekonomiste in pomorske raziskovalce. Spomini na floto so prisotni tudi v pomorski kulturi in turizmu obalnih regij, kjer so odkopali bogate ladijske ostanke.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bilo špansko ladjevje z zakladom?

V: Katere vrste predmetov so prevažale konvojne flote?

V: Katera je bila nasprotna smer prevoza za špansko ladjevje za prevoz zakladov?

V: Kakšen je bil pomen zahodnoindijskega ladjevja?

V: Kakšen pomen so imele manilske galeone?

V: Kako dolgo je delovala španska zakladna flota?

V: Katere države so bile vključene v sistem konvojev španske zakladne flote?

Išči po črki