Mihaelova cerkev (Michaelerkirche), Dunaj — zgodovina in arhitektura

Mihaelova cerkev (nemško Michaelerkirche) je cerkev na Dunaju v Avstriji. Je rimskokatoliška cerkev in je ena najstarejših cerkva v mestu. Cerkev je poimenovana po svetem Mihaelu, ki je za rimskokatoličane pomemben angel. Zgrajena je bila med letoma 1220 in 1240 v romanskem slogu, čeprav arheološke najdbe kažejo, da je bilo na tem mestu versko posveteno območje že v starejših obdobjih.

Zgodovina

Na prostoru Mihaelove cerkve so arheologi odkrili ostanke iz rimskega obdobja in ostanke zgodnje srednjeveške naselbine, kar kaže, da je bil ta del mesta pomemben že pred nastankom današnje stavbe. Sama cerkev, kakršno poznamo iz srednjega veka, izvira iz 13. stoletja, vendar je bila skozi stoletja večkrat spreminjana in dozidana. V 16. stoletju je bil cerkveni stolp dodan ali preurejen, kar je prispevalo k značilni silhueti cerkve v mestnem jedru.

Arhitektura in notranjost

Osnovna zasnova cerkve je romanska, vendar so kasnejše gotske, baročne in neoklasicistične preobrazbe pustile vidne sledi. Notranjost vsebuje elemente iz različnih obdobij:

  • v cerkveni tloris so vključenih gotskih detajlov, kot so oboki in nekatere poznejše prezidave;
  • v notranjosti so prisotni baročni oltarji in dekorativni detajli, ki so bili dodani pri prenovah v poznem srednjem veku in v 17.–18. stoletju;
  • v podzemlju se nahaja romanska kripta in številne srednjeveške grobnice ter nagrobni spomeniki, ki pričajo o pomembnosti cerkve za lokalno skupnost in za dvorne dostojanstvenike.

Zunanja fasada cerkve je bila leta 1792 preurejena v neoklasicistični slog, kar ji daje urnost in urejeno, simetrično podobo v sozvočju z urbanim ambientom Michaelerplatza. Ta neoklasicistična podoba fasade je od takrat ostala v glavnih potezah nespremenjena.

Arheološke najdbe in okoliščine

Pod cerkvijo in na sosednjem Michaelerplatz so izkopali številne sloje zgodovine: ostanke rimskih stavb, temelje starejših cerkvenih zgradb in grobove. Del teh ostankov je danes viden javnosti kot arheološko območje, ki omogoča vpogled v razvoj mesta od rimskih časov do srednjega veka. To območje je pomemben dokaz zgodovinske kontinuitete na tem delu Dunaja.

Pomen in današnja vloga

Mihaelova cerkev ima poleg verske vloge tudi kulturni in zgodovinski pomen: zaradi lege ob palačni četrti Hofburg je bila tesno povezana z dvorom in včasih povezana z dvoranskimi obredi. Danes je cerkev še vedno aktivna kot župnijska cerkev, v njej potekajo maše in verski obredi, občasno pa se uporablja tudi za orgelne in druge komorne koncerte. Zaradi svoje lege in zgodovinske vrednosti je priljubljena destinacija tako med domačimi obiskovalci kot tudi turističnimi obiskovalci Dunaja.

Če želite cerkev obiskati, upoštevajte, da je dostop lahko omejen med bogoslužji ali posebnimi dogodki; za oglede podzemnih arheoloških najdb in razstav je priporočljivo preveriti urnik oziroma vodene ture, ki jih občasno organizirajo.

Zunanjost cerkve svetega MihaelaZoom
Zunanjost cerkve svetega Mihaela

Pomembni predmeti

Na vhodnih vratih cerkve je velik kip svetega Mihaela. V notranjosti cerkve je na oltarju velik kip Lorenza Mattiellija (1688-1748). Skulptura prikazuje svetega Mihaela, ki iz nebes pošilja slabe angele. Pod kipom sta kipa dveh angelov, ki držita sliko Device Marije.

Ta cerkev se nahaja v neposredni bližini palače Hofburg, palače cesarjev Svetega rimskega cesarstva. Mihaela je bila župnijska cerkev cesarjev in njihovih družin. V cerkvi so pokopani številni znani ljudje. Med njimi je tudi italijanski pesnik Pietro Metastasio. V cerkvi so zelo velike orgle. Deli orgel so prevlečeni s pozlato (tanke zlate plošče). Slavni skladatelj Joseph Haydn je v mladosti igral na te orgle. Leta 1791 so bili v cerkvi svetega Mihaela prvič izvedeni deli Mozartovega Rekviema (glasba na besede Rekviemske maše). V spomin na Mozarta so jih izvedli pevci in glasbeniki, ki so z njim sodelovali na Dunaju.


AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3