Standartenführer je bil naziv nacistične stranke, ki so ga uporabljali v S.A. in S.S. Prvič so ga uvedli leta 1925; do leta 1928 je postal eden izmed prvih častniških činov, podeljenih poveljnikom enot, imenovanih Standarten, ki so običajno šteli od 300 do 500 mož.

Zgodovina in razvoj

Čin se je hitro uveljavil v paramilitarnih strukturah gibanja NSDAP kot označbo poveljnika regimentalne enote. Leta 1929 so poskušali čin razdeliti na dve stopnji, znani kot Standartenführer (I) in Standartenführer (II), vendar je bila ta delitev že leta 1930 opuščena, ko sta tako S.A. kot S.S. razširili in standardizirali svoje sisteme činov.

Naloge in vojaška ekvivalenca

Do začetka druge svetovne vojne je bil naziv Standartenführer pogost tako v S.A. kot v S.S. V Waffen-SS je ta čin veljal za približno enakovrednega vojaškemu činu Oberst (polkovnik) v Wehrmachtu. V hierarhiji SS je Standartenführer običajno stajal nad činom Obersturmbannführer in pod činom Oberführer, kar ga je umeščalo kot poveljnika večjih enot ali kot višjega osebnega oziroma kadrovskega funkcionarja.

Naloge, ki jih je pogosto opravljal nosilec tega čina, so vključevale:

  • poveljstvo nad Standarte (regimenta podobnimi enotami),
  • višje kadrovske in upravne funkcije v strukturi SS ali SA,
  • vodstvene položaje v Waffen-SS na fronti ali v podpornih enotah,
  • v primeru vključenosti v varnostne in policijske organe — organizacijske in izvršilne naloge v okupiranih območjih.

Značilnosti znaka in uniforme

Znak za Standartenführerja je bil posamezen hrastov list, nošen na obeh ovratnikih; to je bil prvi od činov S.S. in S.A., ki je bil označen na obeh ovratnikih. S spreminjanjem uniform in vojaških standardov so se tudi znaki razvijali: od približno leta 1938 so novejše uniforme SS poleg ovratnih našitkov s hrastovim listom imele tudi ramenske našitke, ki so bili ekvivalentni ramenskim oznakam nemškega Obersta.

Pomen in zapuščina

Standartenführer je bil simbol vojaške in hierarhične organizacije nacističnih paravojaških skupin ter je imel pomembno vlogo pri širjenju in uveljavljanju pogojev oblasti po prevzemu oblasti v Nemčiji. Po propadu tretjega rajha leta 1945 so bile vse nazive in strukture, povezane z NSDAP in njenimi organizacijami, razpuščene; uporaba naziva Standartenführer se je tako končala z razorožitvijo in razglasitvijo prepovedi nacističnih organizacij.

Članom in nosilcem čina se danes posveča zgodovinska in akademska pozornost, predvsem pri preučevanju organizacijskih struktur, vloge posameznikov v represivnih aparatih režima in njihovih odgovornosti za vojne zločine ter povojno pravno obravnavo.