Orkan Wilma (2005) – meteorološka zgodovina, pot in rekordna jakost

Izvor orkana Wilma je zapleten. V drugem tednu oktobra sta se nad večjim delom Karibskega morja razvila nenavadno močna, monsunom podobna cirkulacija v nižjih legah in veliko območje motenega vremena. Sistem se je okrepil zaradi difluence - hitrosti, s katero se giblje tekočina - iz nižje ležečega območja v jugozahodnem Atlantiku. Do 13. oktobra se je razvilo obsežno območje nizkega tlaka, ki je vztrajalo približno 150 milj (240 km) jugovzhodno od Jamajke, k čemur je verjetno pripomogel tudi prehod tropskih valov čez to območje v tem času. Konvekcija se je okrepila in postala nekoliko bolje organizirana, čeprav je striženje vetra v višjih legah sprva zaustavilo razvoj. Sistem se je pomikal proti zahodu in zgodaj 14. oktobra je konvekcija postala bolj zgoščena in nekoliko bolje organizirana, saj se je vetrovni striž nekoliko zmanjšal.

Pozneje, 14. oktobra, je sistem postal veliko bolje organiziran, z vse bolj organiziranimi nalivi in nevihtami, saj so razmere v zgornjih plasteh ozračja postale bistveno ugodnejše. Takrat je Nacionalni center za orkane prvič sporočil, da se lahko na tem območju razvije tropska depresija. Dvorakova klasifikacija se je začela 15. oktobra. Sistem se je še naprej organiziral, nacionalni center za orkane pa je opozoril, da bi sistem lahko nazadnje postal orkan. Pozno 15. oktobra je bila površinska cirkulacija dovolj dobro opredeljena z dovolj organizirano globoko konvekcijo, da je Nacionalni center za orkane sistem označil kot tropsko depresijo Twenty-Four, medtem ko je bil približno 220 milj (345 km) vzhodno-jugovzhodno od Grand Caymana.

Depresija se je počasi pomikala proti zahodu zaradi šibkih usmerjevalnih tokov, ki jih je povzročal sistem visokega zračnega tlaka severno od nje v Mehiškem zalivu. Središče kroženja je bilo sprva široko, brez določenega notranjega jedra; napovedovalec Lixion Avila je pripomnil: "Območje najnižjega tlaka bi lahko bilo kjer koli znotraj 60 milj (95 km) od njegovega [začetnega svetovalnega položaja]." Sprva je bilo napovedano, da bo tropska depresija drsela v smeri zahod-jugozahod, nato pa se bo obrnila proti severu; v 120 urah po izdaji napovedi naj bi bil sistem kot orkan s hitrostjo 105 km/h (170 km/h) približno 130 km južno od otoka Youth. Nacionalni center za orkane pa je v prvem nasvetu o depresiji zapisal, da "vse kaže na to, da bi lahko v 3 do 5 dneh v severozahodnem delu Karibskega morja nastal nevaren orkan". Razlog za to je bilo okolje, ki je bilo zelo idealno za razvoj depresije, zlasti nizka količina vetrovnega striženja in zelo topla temperatura vode.

Tropska depresija Twenty-Four se je z drsenjem proti jugozahodu vztrajno organizirala; 16. oktobra zgodaj zjutraj so se dežni pasovi začeli počasi združevati z dobro vzpostavljenim odtokom, nad depresijo pa se je razvil velik anticiklon v višjih legah. Čeprav so se globoka konvekcija in značilnosti pasov povečale, je suh zrak v srednji plasti s severa preprečil večjo organizacijo, konvekcija pa se je razdelila na dve glavni območji. Poročila o površinskih bojih so pokazala, da se sistem zaradi svoje velikosti ni okrepil nad statusom tropske depresije, čeprav sta ga oddelek za tropske analize in napovedi Nacionalnega centra za orkane in oddelek za satelitske analize Nacionalne uprave za oceane in ozračje uvrstila med tropske nevihte po Dvoraku. Po podatkih izvidniških letov je bil največji veter približno 50 km/h (30 mph).

V zgodnjih jutranjih urah 17. oktobra so se zunanji dežni pasovi, ki so prej nadzorovali strukturo ciklona, razpršili, v bližini in južno od središča pa se je razvila globoka konvekcija. Računalniški modeli so napovedovali stalno krepitev, ko se je depresija pomikala proti zahodu, preden se je obrnila proti severu. Med modeli intenzivnosti je Laboratorij za geofizikalno dinamiko tekočin v 36 urah napovedal intenzivnost 135 mph (215 km/h), druge napovedi pa so bile bolj konservativne. Južno od središča se je še naprej razvijala globoka konvekcija, depresija pa se je 17. oktobra ob 6.00 UTC okrepila v tropsko nevihto Wilma, ko je bila približno 320 km jugovzhodno od otoka Grand Cayman. Nacionalni center za orkane je napovedal, da bo Wilma takoj po tem, ko je postala tropska nevihta, potovala proti zahodu in severozahodu ter dosegla vetrove s hitrostjo 170 km/h, preden bo zadela severovzhodni del polotoka Jukatan. Nevihta se je nadaljevala proti jugozahodu, medtem ko se je v bližini središča nahajala globoka konvekcija. Napovedovalec nacionalnega centra za orkane James Franklin je dejal, da je bilo "zaupanje v kasnejših razponih [napovedane poti] nenavadno nizko" zaradi velikih razhajanj med računalniškimi modeli. Pozno 17. oktobra je lovec na orkane pri poletu v Wilmo zabeležil vetrove s hitrostjo 80 km/h, vendar nenavadno nizek tlak 989 mbar (29,21 inHg), ki bi bil bolj značilen za minimalni orkan. Razlog za to so bili številni nenavadni nizki tlaki v regiji, ki so povzročili manjši gradient tlaka in s tem šibkejše vetrove. Konvekcija se je še naprej razvijala blizu središča in je postala veliko bolj simetrična.

Tropska nevihta Wilma se je 18. oktobra začela obračati proti zahodu in severozahodu, pri čemer se je v nevihti pojavil majhen, občasen in raztrgan očesni element ter očesni element v srednji višini. Še naprej se je krepila in 18. oktobra ob 1200 UTC se je Wilma okrepila v orkan kategorije 1, medtem ko je bila približno 225 milj (360 km) jugovzhodno od Grand Caymana. Kmalu po tem, ko je dosegel moč orkana, se je začel eksplozivno poglabljati, čemur je sledil razvoj "luknjičastega" očesa s premerom 9 milj (14 km). To majhno oko je bilo obdano z obročem globoke konvekcije s temperaturo na vrhu oblaka okoli -125 °F (-87 °C).

Na začetku 19. oktobra je Wilma pridobila status velikega orkana, pri čemer se je še naprej hitro krepila, do 6.00 UTC pa so se njeni največji trajni vetrovi povečali na 170 mph (275 km/h), tako da je Wilma postala nevaren orkan 5. kategorije po Saffir-Simpsonovi lestvici orkanov. V samo 24 urah se je Wilma iz tropske nevihte s hitrostjo 110 km/h (70 km/h) okrepila v orkan kategorije 5 s hitrostjo 280 km/h (175 km/h), kar se še nikoli ni zgodilo atlantskemu orkanu. Oko se je še naprej krčilo na premer približno 5 km (3 milje), kar je najmanjše znano oko atlantskega orkana, in 19. oktobra ob 1200 UTC je Wilma dosegla najvišjo hitrost vetra 300 km/h (185 mph). Centralni tlak se je od 0000 do 0600 UTC hitro znižal za 54 mbar (1,65 inHg).

Ob 8.00 UTC je let lovcev na orkane zabeležil najnižji centralni tlak 884 mbar (26,10 inHg) na dropsondu blizu središča izjemno majhnega očesa. Ker dropsonda ni dosegla mirnih vetrov v središču, je bil tlak ocenjen na 882 mbar (26,05 inHg), kar je najnižji tlak v atlantskem orkanu v zgodovini. Ko so lovci na orkane zapuščali orkan, je tlak še naprej padal, zato je možno, da je bil tlak še nekoliko nižji. Operativno je bila največja intenzivnost ocenjena na 175 mph (280 km/h). V času največje intenzivnosti so vetrovi orkanske moči segali le 50 milj (85 km) od majhnega središča Wilme, vetrovi tropske nevihte pa so segali le približno 160 milj (260 km).

Kmalu po tem, ko je dosegel največjo intenzivnost, so se najhladnejši vrhovi oblakov okoli očesa nekoliko segreli in začel se je oblikovati zunanji očesni zid, kar pomeni, da je potekal cikel zamenjave očesnega zidu. Do poznega 19. oktobra se je veter v orkanu Wilma zmanjšal na 260 km/h (160 mph), saj je notranje oko, široko 5 milj (8 km), oslabelo in vetrovno polje se je razširilo. Zgodaj 20. oktobra je orkan oslabel na kategorijo 4, ko se je majhno notranje oko razpršilo in je novo oko postalo 45 milj široko zunanje oko. Tlak je takrat znašal 892 mbar (26,34 inHg), kar je najnižji znani tlak za orkan 4. kategorije, Wilma pa je ohranila velik očesni zid, ko se je obrnila proti severozahodu. Sprva je bilo napovedano, da se bo orkan ponovno okrepil v orkan 5. kategorije, po eni od napovedi naj bi na polotoku Jukatan dosegel kopno z vetrovi 165 km/h, čeprav je Wilma ostala močan orkan 4. kategorije, ko se je pomikala proti severozahodu.

Usmerjevalni tokovi so ostali šibki, čeprav je niz korit razkrojil sistem visokega pritiska čez Mehiški zaliv, kar je povzročilo zasuk proti severu in severozahodu. Okoljski pogoji so ostali ugodni, oko pa je postalo bolj izrazito zgodaj 21. oktobra. Okoli 2145 UTC 21. oktobra je Wilma z vetrovi s hitrostjo 240 km/h (150 mph) dosegla kopno na otoku Cozumel. Ko je nadaljevala proti severozahodu, je nekoliko oslabila in 22. oktobra ob 03.30 UTC v bližini Puerto Morelosa udarila v mehiško celino z vetrovi s hitrostjo 215 km/h in sunki do 270 km/h.

22. oktobra se je greben v srednji plasti severno od Wilme kasneje razkropil, tako da se je orkan pomikal proti severu čez severovzhodni del polotoka Jukatan. Ko se je orkan pomikal naprej v notranjost države, se je oko zaradi segrevanja najgloblje konvekcije napolnilo z oblaki, vetrovi pa so med prehodom čez kopno počasi slabeli. Približno 26 ur po pristanku na otoku Cozumel se je Wilma z vetrovi s hitrostjo približno 160 km/h pojavila v južnem delu Mehiškega zaliva v bližini Cabo Catoche. Ko je dosegla odprte vode, so izvidniška letala poročala o ostankih notranjega in zunanjega očesnega zidu s premerom od 70 do 90 milj (110 do 145 km). Konvekcija se je okoli očesnih sten poglobila, notranje jedro konvekcije, ki je bilo pred tem nad kopnim prekinjeno, pa je postalo nekoliko bolj organizirano.

Močan vzhodni srednji tok v osrednjem delu ZDA je orkan usmeril proti severovzhodu in ga postopoma pospešil. Vertikalni striženje vetra se je povečalo zaradi močnega jugozahodnega zračnega toka v višjih legah, vendar se je Wilma kljub striženju še naprej krepila. V začetku 24. oktobra je Wilma ponovno pridobila statusvelikega orkana, ko je bila približno 120 milj (195 km) zahodno-jugozahodno od Key Westa na Floridi. Počasi je postajala bolje organizirana, na satelitskih in radarskih posnetkih pa je postajalo jasno vidno oko, veliko 80 km (50 milj). Wilma je ohranila svojo moč, ker so velika očesa v tropskih ciklonih bolj stabilna in odporna proti vertikalnemu striženju vetra. Kljub vrednosti striženja vetra 48 km/h se je Wilma še naprej krepila in dosegla hitrost 125 km/h (200 km/h). Ko se je približala Floridi, je nekoliko oslabela in 24. oktobra okoli 1030 UTC je z vetrovi s hitrostjo 195 km/h (120 mph) dosegla kopno na rtu Romano.

Orkan Wilma je v približno 4,5 urah prečkal Floridski polotok in se še naprej pomikal proti severovzhodu ter kot oslabljen orkan s hitrostjo 175 km/h (110 km/h) v bližini mesta Jupiter vstopil v Atlantski ocean. Močna hladna fronta, povezana s srednjo gladino, se je pomikala čez območje zahodno od Wilme, vendar hladnejši in bolj suh zrak za fronto ni mogel v celoti prodreti v notranje jedro orkana in ga oslabiti. Kmalu po odhodu s floridske obale se je Wilma ponovno okrepila, kar naj bi bilo posledica manjšega trenja očesne stene in toplih voda Zalivskega toka. Zgodaj 25. oktobra je orkan dosegel sekundarno največjo moč 125 km/h, ko je bil približno 340 milj (545 km) vzhodno od Jacksonvilla na Floridi. V tem času je velika cirkulacija Wilme absorbirala manjšo tropsko depresijo Alpha nad Bahami. Kmalu zatem je vetrovni striž skupaj s hitrim gibanjem naprej s hitrostjo 80 km/h (50 mph) povzročil počasno slabitev. Splošni vzorec oblakov je začel biti dezorganiziran, oko je postalo manj vidno, konvekcija pa manj simetrična. Do 1170 UTC 25. oktobra je bilo središče severozahodno od primarne konvekcije, saj je cirkulacijo motil hladen zrak z jugozahoda. Preostala konvekcija se je še naprej zmanjševala in zgodaj 26. oktobra se je Wilma spremenila v ekstratropični ciklon, ko je bila približno 230 milj (370 km) jugovzhodno od Halifaxa na Novi Škotski. Ekstratropski ostanek se je nadaljeval proti vzhodu in severovzhodu, preden ga je 27. oktobra absorbirala druga ekstratropska nevihta.

• Orkan Wilma
• Atlantska sezona orkanov 2005