Orkan Wilma je bil najmočnejši tropski ciklon, kar jih je bilo kdaj koli zabeleženih glede na tlak v Atlantskem oceanu. Oktobra 2005 je v sezoni orkanov v Atlantiku uničil dele polotoka Jukatan in južne Floride. Wilma je podrla več rekordov po moči in sezonski aktivnosti. Wilma je bila šele tretja nevihta kategorije 5, ki se je razvila oktobra, z njenim nastankom pa je sezona 2005 postala najbolj aktivna sezona orkanov v zgodovini, saj je presegla skupno 21 neviht iz sezone 1933. Wilma je bila dvaindvajseta nevihta (vključno s tem, da je bila subtropska nevihta, kot je bilo ugotovljeno pri ponovni analizi), trinajsti orkan, šesti večji orkan in četrti orkan kategorije 5 v rekordni sezoni orkanov v Atlantiku.

Potek in razvoj

Wilma se je razvila sredi oktobra 2005 iz obsežnega območja konvekcije nad zahodnim Karibskim morjem. V nekaj dneh je doživela izjemno hitro intenzifikacijo: centralni tlak je strmo upadel, hitrost vetrov pa se je močno povečala. Sistem je sprva potoval proti severozahodu, nato zavijal preko jugovzhodnega dela polotoka Jukatan in naposled v zalivskih vodah zavihal proti jugu Floride, kjer je povzročil močne vetrove, obilne padavine in visoke plime.

Intenzivnost in rekordi

  • Wilma je dosegla izredne vrednosti centralnega tlaka; njen najnižji izmerjeni tlak je bil 882 mbar, kar je rekorden najnižji tlak za orkan v Atlantskem oceanu v instrumentnih zapisih.
  • Največji stalni (1‑minutni) sunek vetra je bil približno 185 mp/h (≈295 km/h), kar jo je uvrstilo med najmočnejše orkane po hitrosti vetra.
  • Med fazo intenzifikacije je Wilma razvila izjemno majhno oko nevihte — le nekaj kilometrov v premeru — kar je bilo povezano z nenadno in izjemno močjo sistema.
  • Ker se je Wilma razvila v obdobju z že izredno aktivno sezono, je prispevala k temu, da je sezona 2005 postala najaktivnejša v zabeleženi zgodovini Atlantskega bazena.

Posledice in odziv

Wilma je povzročila obsežno uničevanje na otokih in obalnih območjih, zlasti na delu polotoka Jukatan (vključno z območji, priljubljenimi pri turistih) in v južni Floridi. Posledice vključujejo:

  • obsežno materialno škodo na objektih in infrastrukturi, vključno z zlomljenimi daljnovodi in poplavljenimi cestami;
  • visoke plime in lokalni viharni val, ki so povzročili poplave obalnih območij;
  • masovne izpade elektrike in daljše motnje v oskrbi z vodo ter v komunikacijah;
  • evakuacije prebivalstva in obsežen humanitarni odziv s strani lokalnih oblasti, državnih agencij in neprofitnih organizacij.

Poujarno je, da so bili vplivi neenakomerni — nekatera območja so bila hudo poškodovana, druga so se izognila najhujšim posledicam. Wilma je prav tako opozorila na pomen pripravljenosti na hitre spremembe v intenziteti tropskih ciklonov in na potrebo po učinkovitem varovanju obalnih skupnosti.

Pomen za meteorologijo in zgodovino

Wilma ostaja pomemben primer ekstremne hitro intenzifikacije tropskih ciklonov in izjemno nizkega centralnega tlaka v Atlantskem oceanu. Njeni podatki so prispevali k boljšemu razumevanju procesov, ki vodijo do hitrega okrepitve ciklonov, in so vplivali na izboljšave v napovednih modelih ter strategijah odziva in priprav na orkane.