Submission (2004) — kontroverzni film Thea van Gogha, Ayaan Hirsi Ali in umor

Submission (2004): kontroverzni kratki film Thea van Gogha in Ayaan Hirsi Ali — vsebina, umor van Gogha, reakcije in razprava o svobodi govora ter islamu.

Submission je bil film iz leta 2004. Režiral ga je Theo van Gogh, scenarij pa je napisala Ayaan Hirsi Ali. Film traja približno 10 minut in je kratka, a zelo provokativna filmska stvaritev. Naslov se nanaša na pomen besede islam (v arabsščini označuje 'podreditev' ali 'predanje' Bogu) in namerno izpostavlja razpravo o odnosih med vero, interpretacijami svetih besedil in položajem žensk v nekaterih verskih skupnostih.

Vsebina filma

Film prikazuje štiri izmišljene ženske-osebnosti, vse pa jih upodablja ena igralka, oblečena v prosojno tančico. Ženska nosi prosojni čador, sicer pa je v prizorih deloma gola; na njeno telo so narisani različni verzi iz Korana. Skozi kratke, intimne monologe te ženske razkrivajo zgodbe o zlorabah: fizičnem, psihičnem in spolnem nasilju, ki so jih doživele ali mu priča. Ena od predstavljenih zgodb na primer opisuje posilstvo s strani nekoga, ki ji je bil blizu.

V filmu so dramatično poudarjeni trije citati iz Korana (pogosto navajani kot 4:34, 2:222 in 24:2). Avtorja filma s postavitvijo verzov na žensko telo ter z montažo in govorom opozarjata na načine, kako lahko literarne ali verske interpretacije vodijo v zatiranje žensk. Namen filma je kritičen — želi spodbuditi razpravo o tem, kako se določeni odlomki berejo in uporabljajo v praksi — vendar je pristop izbral provokativno, transgresivno in vizualno šokanten formo, ki je pri številnih gledalcih povzročila močen odpor.

Atentat in posledice

Po tem, ko je bil film predvajan na nizozemski televiziji, je 2. novembra 2004 umoril Thea van Gogha Mohammed Bouyeri, maroško-nizozemski musliman, ki ga je film globoko razburil. Van Gogh je bil ustreljen, zaboden in njegovo truplo je bilo najdeno z grozilnim pismom, pritrjenim nanj; v pismu je bil umor povezan z Van Goghovim filmom in njegovimi pogledi na vero. Pismo je bilo naslovljeno tudi na Ayaan Hirsi Ali in je pozivalo k džihadu proti kafirjem. (Beseda kafir izhaja iz arabske besede, ki se v različnih pomenih uporablja za 'nevernika' ali tistega, ki zanika oziroma skriva resnico — v političnih in verskih diskurzih pa ima lahko močno obremenjene konotacije.)

Po umoru so se v Amsterdamu zbrale množice ljudi na javnih shodih in spominskih slovesnostih. Poročali so o izgredih in napetostih: v nekaterih primerih so bile tarče požigov in napadov mošeje in muslimanske šole, poročali so tudi o napadih na krščanske cerkve in drugih napetostih v skupnostih. Poleg Bouyerija je bilo aretiranih še enajst oseb, nekateri pa so bili kasneje obtoženi zarote za umor Hirsi Ali. Mohammed Bouyeri je bil v sodnem postopku obsojen in je bil obsojen na dosmrtno ječo.

Reakcije in dolgotrajni pomen

Film je po atentatu postal mednarodno znan in še bolj razdelil mnenja o svobodi izražanja, odgovornosti ustvarjalcev in mejah umetniške provokacije. Predvajanje filma na Filmskem festivalu v Rotterdamu je bilo odpovedano; organizatorji so napovedali, da ne želijo tvegati varnosti udeležencev. Producent filma, Gijs van de Westelaken, je ob odločitvi komentiral: "Ne želimo tvegati, da bi ogrozili kogar koli drugega, ki je sodeloval v filmu." Kljub temu je bil film predvajan na televiziji v številnih evropskih državah in je sprožil obsežno javno razpravo.

Dogodek je izpostavil tudi osebno ogroženost avtorjev in sodelavcev. Hirsi Ali je kasneje izjavila, da bi želela posneti nadaljevanje, ker po njenem mnenju "bi s tem, ko ne bi posnela 'Podreditve II. del', teroristom le pomagala verjeti, da če uporabijo nasilje, bodo nagrajeni s tem, kar želijo." Ko so jo vprašali, ali bi se podredila grožnjam zoper svoje življenje, je odgovorila: "Jaz ne."

Submission in posledični dogodki so postavili več vprašanj, ki ostajajo aktualna: kako združiti zaščito svobode govora z odgovornostjo do občutljivih verskih skupnosti, kakšne so meje umetniške svobode in kako preprečiti radikalizacijo ter nasilje v odziv na provokacije. Primer ostaja pogosto navajan v razpravah o odnosu med migracijami, integracijo, verskim pluralizmom in varnostjo v sodobnih evropskih družbah.

Vprašanja in odgovori

V: Katerega leta je bil izdan program Submission?

V: Kdo je režiral film?

V: Kdo je napisal scenarij za film Submission?

V: Kako dolg je film?

V: Kaj pomeni naslov filma?

V: Kateri verzi iz Korana so v tem filmu narisani na igralkino telo?

V: Kdo je umoril Thea van Gogha, potem ko so njegov film predvajali na nizozemski televiziji?

Išči po črki