Suda
Suda ali Souda (grško: Σοῦδα) je obsežna bizantinska enciklopedija antičnega sredozemskega sveta iz 10. stoletja. Gre za enciklopedični slovar, napisan v grščini, s 30.000 gesli. Izraz je verjetno izpeljan iz bizantinske grške besede souda, ki pomeni "trdnjava" ali "utrdba".
Suda je nekaj med slovnico in enciklopedijo v sodobnem smislu. Razlaga izvor, izpeljavo in pomen besed v skladu s filologijo svojega obdobja. Ta vidik dela ni nič posebej pomembnega. Dragoceni so članki o literarni zgodovini. Ti članki prinašajo podrobnosti in citate avtorjev, katerih dela so sicer izgubljena.
Ta leksikon je priročno referenčno delo za vse, ki so sodelovali v politični, cerkveni in literarni zgodovini na Vzhodu do 10. stoletja. Glavni vir je enciklopedija Konstantina VII Porfirogenita (912-959), za rimsko zgodovino pa izvlečki Janeza Antiohijskega (7. stoletje).
Delo obravnava tako svetopisemske kot poganske teme, iz česar je mogoče sklepati, da je bil pisec kristjan. V uvodni opombi je naveden seznam slovarjev, iz katerih je bil sestavljen leksikalni del, in imena njihovih avtorjev. Delo je nekritično in verjetno velikokrat dopolnjeno, vrednost člankov pa je zelo neenakomerna. Kljub temu vsebuje veliko informacij o antični zgodovini in življenju.
Souda ima skoraj sočasno islamsko vzporednico, Kitab al-Fehrest Ibn al-Nadima.
Organizacija
Leksikon je urejen po abecedi z manjšimi odstopanji. Črke si sledijo fonetično, po zvočnem zaporedju (seveda v izgovarjavi iz 10. stoletja, ki je podobna izgovarjavi sodobne grščine). Sistema se ni težko naučiti in si ga zapomniti, vendar je v nekaterih sodobnih izdajah delo urejeno po abecedi.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Suda?
O: Suda je obsežna bizantinska enciklopedija starodavnega sredozemskega sveta iz 10. stoletja. Je enciklopedični slovar, napisan v grščini, s 30.000 gesli.
V: Kaj pomeni beseda "Suda"?
O: Beseda "Suda" verjetno izhaja iz bizantinske grške besede souda, ki pomeni "trdnjava" ali "utrdba".
V: Kakšna vrsta dela je Suda?
O: Suda je nekaj med slovarjem in enciklopedijo v sodobnem smislu. Razlaga izvor, izpeljavo in pomen besed v skladu s filologijo svojega obdobja.
V: Zaradi česa so članki o literarni zgodovini v tem delu dragoceni?
O: Članki o literarni zgodovini so dragoceni, ker prinašajo podrobnosti in citate avtorjev, katerih dela so sicer izgubljena.
V: Kdo je bil verjetno odgovoren za pisanje tega leksikona?
O: Sklepamo, da je bil za pisanje tega leksikona odgovoren kristjan, saj obravnava tako svetopisemske kot poganske teme.
V: Kako zanesljivi so članki v tem delu?
O: Članki v tem delu niso zelo zanesljivi, saj so nekritični in velikokrat dopolnjeni; tudi njihova vrednost je zelo različna.
V: Ali obstaja islamska vzporednica s Soudo?
O: Da, obstaja skoraj sočasna islamska vzporednica, imenovana Kitab al-Fehrest, ki jo je napisal Ibn al-Nadim.
