Suda (Souda) — bizantinska grška enciklopedija 10. stoletja, 30.000 gesel
Suda (Souda) — bizantinska grška enciklopedija 10. stoletja z 30.000 gesli; neprecenljiv vir antične literature, zgodovine in filologije.
Suda ali Souda (grško: Σοῦδα) je obsežna bizantinska enciklopedija antičnega sredozemskega sveta iz 10. stoletja. Gre za enciklopedični slovar, napisan v grščini, s 30.000 gesli. Izraz je verjetno izpeljan iz bizantinske grške besede souda, ki pomeni "trdnjava" ali "utrdba".
Izvor in avtorstvo
Suda je nastala v Konstantinoplu v 10. stoletju kot delo enega ali več študijskih krožkov školske in cerkvene inteligence. Natančen avtor ni znan; delo je skupek starejših slovarskih in enciklopedičnih gradiv, prirejenih in dopolnjenih v bizantinskem kontekstu. V uvodu Suda navaja seznam uporabljene literature in prejšnjih slovarjev, kar kaže na kompilatorski način nastanka — uredniki so združevali raznolike vire in iz njih sestavili leksikalni del.
Struktura in značilnosti
Suda je mešanica slovnice, etimologije, biografskih in zgodovinskih opomb ter knjižnih citatov. Gesla so urejena po abecedi, vendar ne po strogem modernem vrstnem redu — urejanje odraža izgovorjalne običaje grškega jezika tistega časa. Nekatera vnosna polja so kratka (pojasnitev besede), druga so dolge biografije ali povzetki del, pogosto z neposrednimi citati ali povzeto vsebino avtorjev, katerih izvirna dela so danes izgubljena.
Viri in metodologija
Suda črpa iz zelo širokega nabora virov: starejših slovarjev in leksikonov, scholij, zgodovinopisnih in literarnih del, cerkvenih piscev ter podobnih zbirk. V delu so vidne sledi izrabljenih antikvarnih virov in bizantinskih enciklopedij. Nekateri raziskovalci navajajo kot enega od pomembnih virov tudi enciklopedijo
Konstantina VII Porfirogenita (912–959), medtem ko so za rimsko zgodovino v Sudi opazni izvlečki iz del, povezanih z imenom Janeza Antiohijskega (7. stoletje).
Pri uporabi Sude je pomembno upoštevati, da je delo nekritično: vnosni materiali so pogosto povzeti brez sistematične preverbe, združujejo različne verzije podatkov in včasih vsebujejo napačne ali neskladne informacije. Kljub temu so izjemno dragoceni pasusi, ki vsebujejo citate iz del, ki so se izgubila, saj omogočajo rekonstruiranje besedil in literarnih tradicij.
Vsebina in obseg
Suda obsega teme svetopisemske in poganske narave, mitološke, zgodovinske, jezikovne in književne. Vsebuje podatke o politiki, cerkvenih osebnostih, avtorjih, pesnikih, filozofih, geografiji, pojemih in razlagah besed. Zaradi svoje kompilatorske narave je pomemben vir za preučevanje antične in bizantinske kulture, filologije, prosopografije in onomastike.
Rokopisi, izdajanje in dostopnost
Suda je ohranjena v več rokopisnih izvodih, ki izvirajo iz srednjega in poznega srednjega veka. Najpomembnejša sodobna kritična izdaja je znana pod imenom Suidae Lexicon, ki jo je pripravil Ada Adler in izdala v več zvezkih v letih 1928–1938; to delo ostaja temeljna referenca za raziskovanje Sude. V zadnjih desetletjih je na voljo tudi spletni projekt Suda On Line, ki ponuja prevode, komentarje in iskalne možnosti, kar je močno povečalo dostopnost gradiva za širšo strokovno javnost.
Pomen za raziskave
Suda je neprecenljiv vir za humaniste: ohranja citate in podatke iz izgubljenih antičnih del, ponuja vpogled v bizantinsko izobraženo miselnost in kazalo do številnih osebnosti ter pojmov. Raziskovalci jo uporabljajo pri rekonstrukcijah izgubljenih del, pri kritiki besedil, pri zgodovinopisju in pri preučevanju razvoja slovarstva. Vendar mora vsak bralec upoštevati neenakomerno kakovost vnosov, možnost napak in priredb ter kristjaniški perspektivi, ki se odraža v izboru in interpretaciji gradiva.
Primerjava z drugimi leksikoni
Suda ima skoraj sočasno islamsko vzporednico, Kitab al‑Fehrest Ibn al‑Nadima, kar kaže na širše srednjeveško zanimanje za zbiranje in kategorizacijo znanja v medkulturnem okviru Mediterana in Bližnjega vzhoda. Oba dela služita kot most med antično literarno dediščino in srednjeveškimi intelektualnimi tradicijami svojih kultur.
Skupaj Suda predstavlja ključen vir za spoznavanje antične in bizantinske literature ter zgodovine; njena vrednost je v ohranitvi velikih količin gradiva, ki bi sicer izginilo, kljub temu pa zahteva kritično in premišljeno rabo.
Organizacija
Leksikon je urejen po abecedi z manjšimi odstopanji. Črke si sledijo fonetično, po zvočnem zaporedju (seveda v izgovarjavi iz 10. stoletja, ki je podobna izgovarjavi sodobne grščine). Sistema se ni težko naučiti in si ga zapomniti, vendar je v nekaterih sodobnih izdajah delo urejeno po abecedi.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Suda?
O: Suda je obsežna bizantinska enciklopedija starodavnega sredozemskega sveta iz 10. stoletja. Je enciklopedični slovar, napisan v grščini, s 30.000 gesli.
V: Kaj pomeni beseda "Suda"?
O: Beseda "Suda" verjetno izhaja iz bizantinske grške besede souda, ki pomeni "trdnjava" ali "utrdba".
V: Kakšna vrsta dela je Suda?
O: Suda je nekaj med slovarjem in enciklopedijo v sodobnem smislu. Razlaga izvor, izpeljavo in pomen besed v skladu s filologijo svojega obdobja.
V: Zaradi česa so članki o literarni zgodovini v tem delu dragoceni?
O: Članki o literarni zgodovini so dragoceni, ker prinašajo podrobnosti in citate avtorjev, katerih dela so sicer izgubljena.
V: Kdo je bil verjetno odgovoren za pisanje tega leksikona?
O: Sklepamo, da je bil za pisanje tega leksikona odgovoren kristjan, saj obravnava tako svetopisemske kot poganske teme.
V: Kako zanesljivi so članki v tem delu?
O: Članki v tem delu niso zelo zanesljivi, saj so nekritični in velikokrat dopolnjeni; tudi njihova vrednost je zelo različna.
V: Ali obstaja islamska vzporednica s Soudo?
O: Da, obstaja skoraj sočasna islamska vzporednica, imenovana Kitab al-Fehrest, ki jo je napisal Ibn al-Nadim.
Iskati