V matematiki je surjektivna ali onto funkcija funkcija f : AB taka, da za vsak element b v kodni domeni B obstaja vsaj en element a v domeni A, za katerega velja f(a) = b. Formalno to zapišemo kot: ∀bBaA ( f(a) = b ). Ta lastnost pomeni, da je slika funkcije enaka njeni kodni domeni, torej f(A) = B. Surjekcijo pogosto imenujemo tudi "onto".

Pomembne lastnosti

  • Slika = kodna domena: Pri surjektivni funkciji je množica vrednosti (slika) identična kodni domeni B — za vsak b obstaja vsaj en a, ki ga preslika vanj.
  • Obstoj desnega inverza: Funkcija f : AB je surjektivna natanko tedaj, ko obstaja funkcija g : BA (imenovana desni inverz), za katero velja fg = idB. To pomeni, da lahko vsak element b iz B najprej prek g pripeljemo v neki a, nato pa ga f preslika nazaj v b.
  • Razmerje z injekcijo in bijekcijo: Povezave z drugimi vrstami preslikav — izraz surjekcija in sorodna pojma injekcija in bijekcija sta uvela skupina matematikov, ki je delovala pod pseudonimom Nicholas Bourbaki. Bijekcija je hkrati injektivna in surjektivna; taka preslikava ima obojestranski inverz.
  • Predslike (preimages): Za surjektivno funkcijo je predslika vsakega elementa b iz B neprazna množica: f−1({b}) ≠ ∅.
  • Število elementov (končne množice): Če sta A in B končni množici, potem surjekcija f : AB zahteva |A| ≥ |B|. Če je |A| = |B| in je f surjektivna, potem je tudi bijektivna.

Kako hitro preverimo surjektivnost

  • Pri podanem analitičnem izrazu preverimo: za vsak b poiščemo rešitev enačbe f(x) = b. Če za vsak b obstaja vsaj ena rešitev v domeni, je f surjektivna.
  • Pri preslikavah med vektorskimi prostori (linearnimi preslikavami) je linearni preslikavi T : V → W surjektivna natanko tedaj, ko je rang(T) = dim(W). Za matriko to pomeni, da je rang enak številu vrstic (polna vrstična rangovnost), kadar so kodomena elementi v R^m.
  • Pri funkcijah med končnimi množicami sta pogoja za surjekcijo in številsko primerjava enostavna: surjektivna obstaja le, če je domena vsaj tako velika kot kodna domena.

Primeri

  • f : R → R, f(x) = x^3. To je surjektivna funkcija (za vsak realen b je x = ∛b rešitev).
  • f : R → R, f(x) = x^2. Ni surjektivna, saj ni nobenega x s f(x) = −1. Če pa spremenimo kodno domeno na [0, ∞), postane surjektivna.
  • f : R → (0, ∞), f(x) = e^x. Ta funkcija je surjektivna na množico (0, ∞), vendar ni surjektivna na R.
  • Preslikava f : Z → Z, f(n) = n + 1 je surjektivna (za vsak m v Z obstaja n = m − 1), hkrati pa tudi injektivna, torej bijektivna.
  • Linearen primer: T : R^3 → R^2 predstavljen z 2×3 matriko, katere rang je 2, je surjektivna (kar pomeni, da so vse vektorje v R^2 dosegljivi).

Kompozicija in inverz

  • Če je f : A → B surjektiv in g : B → C surjektiv, potem je g ∘ f : A → C prav tako surjektivna.
  • Surjekcija nima nujno levnega inverza (to zahteva injektivnost), vendar ima vedno desni inverz, kot je že omenjeno.
  • Če je funkcija bijektivna, obstaja točno ena inverzna funkcija f−1 : B → A, ki je tako levi kot desni inverz.

Praktični namigi

  • Pri reševanju nalog z dokazovanjem surjektivnosti pogosto uporabite konstrukcijo prelike: za poljuben b konstruirajte ustrezen a z izrazom, ki ga dobite z reševanjem f(a) = b.
  • Pri polinomih preverite stopnjo in vedenje na neskončnosti; nekateri polinomi stopnje lihe so surjektivni na R (npr. x^3), stopnje sode ponavadi niso, če je kodomena R.
  • Pri numeričnih ali računalniških preiskavah se osredotočite na obseg vrednosti in morebitne omejitve domene (npr. absolutne vrednosti, eksponenti itd.).

Izraz surjekcija in zgodovinski opomnik: izraz ter sorodna izraza injekcija in bijekcija je uvedla skupina matematikov, ki se je imenovala Nicholas Bourbaki. Ta skupina matematikov je v tridesetih letih prejšnjega stoletja izdala vrsto knjig o sodobni napredni matematiki. Francoska predpona sur pomeni nad ali na in je bila izbrana, ker surjektivna funkcija "prikaže svojo domeno na svojo kodno domeno" — torej pokriva celotno kodno domeno.