The Blair Witch Project (1999) — ameriška grozljivka v slogu najdenih posnetkov

Oktobra 1994 so se študenti filma Heather Donahue, Michael C. Williams in Joshua Leonard odločili posneti dokumentarni film o legendarni čarovnici Blair. Odpotujejo v Burkittsville v Marylandu, ki se je nekoč imenoval Blair. O legendi o čarovnici iz Blaira se pogovarjajo z ljudmi, ki živijo na tem območju. Domačini jima pripovedujejo o Rustinu Parru, puščavniku, ki je v štiridesetih letih prejšnjega stoletja ugrabil sedem otrok in jih pripeljal v svojo hišo v gozdu, kjer jih je mučil in ubil. Parr je otroke v kleti svojega doma pripeljal v parih in prisilil prvega otroka, da se je obrnil v kot in poslušal krike svojega spremljevalca, medtem ko je ubijal drugega otroka. Parr je nato umoril prvega otroka. Parr, ki se je na koncu predal policiji, se je pozneje izgovarjal na norost, češ da ga je duh Elly Kedward, v 18. stoletju obešene čarovnice, že nekaj časa ustrahoval in mu obljubil, da ga bo pustil pri miru, če bo umoril otroke. Trije učenci se pogovarjajo tudi z Mary Brown, lokalno ekscentričarko, ki jim pove, da je kot otrok srečala čarovnico iz Blaira.

Drugi dan učenci začnejo raziskovati gozd na severu Burkittsvilla in iščejo dokaze o čarovnici iz Blaira. Na poti jih ribič opozori, da v gozdu straši, in se spomni, da je nekoč videl čudno meglo, ki se je dvigala iz vode. Učenci se odpravijo do Coffin Rock, kjer so v 19. stoletju našli pet ritualno umorjenih moških, nato pa se utaborijo za noč. Naslednji dan se odpravijo globlje v gozd, čeprav na zemljevidu ne vedo, kje natančno se nahajajo. Na koncu najdejo nekaj, kar se zdi staro pokopališče s sedmimi majhnimi gomilami. V bližini postavijo tabor in se po temi vrnejo na pokopališče. Kasneje v temi zaslišita prasketanje, za katerega se zdi, da prihaja iz vseh smeri, in domnevata, da gre za zvoke živali ali domačinov, ki jima sledijo.

Naslednji dan se poskušata vrniti do avtomobila, vendar ne najdeta poti; trudita se do noči, ko sta prisiljena postaviti tabor. To noč spet slišita prasketanje, vendar ne vidita ničesar. Naslednje jutro ugotovita, da so bili ponoči okoli njunega šotora postavljeni trije grobovi. Ko še naprej poskušajo najti pot iz gozda, Heather ugotovi, da je njen zemljevid izginil, Mike pa pozneje razkrije, da ga je prejšnji dan iz razočaranja vrgel v potok. Josh in Heather sta jezna na Mika. Nato ugotovita, da sta zdaj brezupno izgubljena, in se odločita, da se preprosto "odpravita na jug". Kmalu odkrijeta množico humanoidnih paličastih figur, obešenih na drevesa. To noč slišita še več čudnih zvokov, vključno z otroškimi zvoki in nenavadnimi "morfing" zvoki. Ko šotor strese neznana sila, v paniki pobegnejo in se do jutra skrijejo v gozdu. Ko se vrnejo v šotor, ugotovijo, da je bilo njihovo premoženje premeteno, Joshova oprema pa je prekrita s sluzjo, zato se sprašujejo, zakaj je bilo prizadeto samo njegovo premoženje. Ko se dan nadaljuje, se ustavita v taboru, ki se nahaja nad potokom, enakim tistemu, ki sta ga prej prečkala, čeprav sta ves dan potovala naravnost proti jugu, in popolnoma demoralizirana zapravita ves dan, ki sta ga na videz preživela v krogu, medtem ko je bil Josh zunaj na straži.

Naslednje jutro Josh izgine. Ko ga Mike in Heather nekaj časa ne najdeta, se sčasoma razideta in počasi nadaljujeta pot. Tisto noč v temi zaslišita Joshovo kričanje, vendar ga ne najdeta. Naslednje jutro Heather pred njunim šotorom najde sveženj palic in blaga. Kasnejši pregled pokaže, da so v njem krvavi ostanki Joshove srajce ter zobje in lasje, vendar tega ne omeni Mikeu.

Tisto noč se Heather posname, kako se opravičuje koproducentom svojega projekta in svoji družini, in začne jokati ter končno prizna svojo usodo. Pozneje znova zaslišijo Joshev klic na pomoč, vendar jim tokrat sledijo in v gozdu odkrijejo zapuščeno hišo. Na pročelju hiše visi ista človeška figura iz palice, ki sta jo videla v gozdu. Mike steče po stopnicah in sledi glasu, Heather pa mu poskuša slediti. Mike trdi, da v kleti sliši Josha. Sledi zvoku in po tem, ko se zdi, da se bori, utihne in pade na tla. Heather steče v klet in kriči na Mika, vendar ga ne sliši. Nato vstopi v klet in išče oba moška, njena kamera pa zagleda Mika, ki je obrnjen proti steni. Heather zakriči, ko skupaj s kamero pade na tla. Ko se posnetek konča, je le še tišina.

Projekt Blair Witch so razvili filmski ustvarjalci. Scenarij je bil napisan leta 1988. Začel se je z 68-stranskim osnutkom, dialogi pa so bili improvizirani. Po besedah režiserjev filma so v reviji Back Stage oglaševali igralce z močnimi improvizacijskimi sposobnostmi. Izvedli so zelo neformalno improvizacijsko avdicijo, s katero so zožili število igralcev, ki je znašalo 2.000. V pogovorih z investitorji filma so predstavili osemminutni dokumentarni film skupaj s časopisnimi in novinarskimi posnetki. Ta dokumentarec, ki se je prvotno imenoval The Blair Witch Project: The Story of Black Hills Disappearances, je producirala družba Haxan Films. V filmu je čarovnica iz Blaira po legendi duh Elly Kedward, ženske, ki je bila leta 1785 zaradi čarovništva izgnana iz kraja Blair Township (današnji Burkittsville). Režiserji so ta del legende skupaj z aluzijami na salemske čarovniške procese in The Crucible vključili v igro na temo krivice, storjene tistim, ki so jih imenovali čarovnice. Nanje so vplivali filmi The Shining, Alien in The Omen. Vpliv so imele tudi Čelisti, domnevno zato, ker je bila čarovnica ves čas filma skrita pred gledalcem, kar je vzbujalo napetost zaradi neznanega.

Film so oktobra 1998 snemali le osem dni. Večino filma so posneli v majhnem državnem parku Seneca Creek v okrožju Montgomery v Marylandu, čeprav so nekaj prizorov posneli tudi v resničnem mestu Burkittsville. Nekateri meščani, ki so bili intervjuvani v filmu, niso bili igralci, nekateri pa so bili posajeni igralci, ki jih glavna igralska zasedba ni poznala. Donahue še nikoli prej ni upravljal s kamero, zato je dva dni preživel na "hitrem tečaju". Donahue je dejala, da je svoj lik oblikovala po režiserju, s katerim je nekoč delala, in navedla njegovo samozavest, ko je šlo vse po načrtih, in zmedenost med krizo. Trije igralci so celoten film posneli le z dvema kamerama. Snemali so s Heatherino videokamero in 16-milimetrsko kamero, ki lahko snema črno-beli video. Očitna uporaba ročne kamere in grobo zrnata slika jasno podpirata dokumentarni pridih filma. Nenavaden način snemanja temelji tudi na igralcih, ki zgodbe filma niso poznali v podrobnostih. Tri igralce so odvlekli v gozd in jih skoraj mučili z mrzlim vremenom, pomanjkanjem hrane in strašljivimi zvoki.

Med snemanjem so igralci dobili namige o svoji naslednji lokaciji prek sporočil v zabojih za mleko, v katerih so bili najdeni globalni satelitski sistemi za določanje položaja. Dobili so individualna navodila, ki so jih uporabili pri improvizaciji dnevnega dogajanja. Zobje so bili pridobljeni od zobozdravnika iz Marylanda, da bi jih lahko uporabili kot človeške ostanke v filmu. Pod vplivom spominov producenta Gregga Halea na njegovo vojaško usposabljanje, v katerem so "sovražni vojaki" tri dni lovili pripravnika po divjem terenu, so režiserji podnevi daleč premikali like, ponoči pa jih nadlegovali in jim odvzemali hrano.

Skoraj 19 ur uporabnih posnetkov je bilo treba zmontirati na 90 minut. Montaža je trajala več kot osem mesecev. Sprva so upali, da bo film prišel na kabelsko televizijo, ustvarjalci pa niso predvidevali širšega predvajanja. Začetna naložba treh filmskih ustvarjalcev z univerze Centralna Florida je znašala približno 35.000 ameriških dolarjev. Podjetje Artisan je film kupilo za 1,1 milijona ameriških dolarjev, vendar je za njegovo trženje porabilo 25 milijonov ameriških dolarjev. Igralci so podpisali "majhno" pogodbo, po kateri so prejeli del dobička od predvajanja filma.

V preteklih letih je krožil seznam proračunov za produkcijo, ki so znašali le 20.000 dolarjev. Sánchez je v nekem intervjuju razkril, da je bilo ob zaključku glavnega snemanja porabljenih približno 20.000 do 25.000 dolarjev. Drugi podatki navajajo končni proračun med 500 000 in 750 000 dolarji.

Projekt Čarovnica iz Blaira je po vsem svetu zaslužil 248.639.099 dolarjev v primerjavi s končnim proračunom, ki se je gibal med 20.000 in 750.000 dolarji. Film je bil deležen pozitivnih kritik. Rotten Tomatoes navaja, da je bilo od 133 recenzij za film 85 % teh recenzij pozitivnih.

Roger Ebert iz časopisa Chicago Sun Times je filmu dodelil štiri zvezdice od štirih. Označil ga je za "izjemno učinkovito grozljivko". Na spletni strani Filmcritic.com je bil uvrščen na 50. mesto najboljših filmskih zaključkov vseh časov. Kritiki so pohvalili Donahuejevo opravičilo v kamero ob koncu filma, češ da bo povzročalo "nočne more še dolga leta"; Roger Ebert je pokazal, kako zelo se ta sekvenca razlikuje od zadnjih dnevniških zapisov Roberta Scotta, ki je zmrzoval na Antarktiki. Donahue je dejala, da je bil proti njej precejšen odpor, ker je igrala v filmu. Zaradi njenih trditev so ji grozili in je imela težave pri iskanju zaposlitve.

Projekt Čarovnice iz Blaira velja za prvi film, ki je bil v širši javnosti predstavljen predvsem prek spleta. Uradna spletna stran filma je vsebovala lažna policijska poročila in intervjuje v slogu filmske kronike. Zaradi tega so gledalci in kritiki sprva mislili, da gre za dejanski dokumentarec o "pogrešanih" najstnikih. Ti so ob prepričljivem slogu filma, ki je bil posnet v obliki najdenih posnetkov, sprožili burne razprave po internetu o tem, ali je film resničen dokumentarec ali izmišljotina.

Film The Blair Witch Project je prejel nagrado svetovnih filmskih kritikov za najboljši scenarij in nagrado Independent Spirit John Cassavetes. Leta 2008 je revija Entertainment Weekly film The Blair Witch Project uvrstila med "100 najboljših filmov od leta 1983 do 2008", in sicer na 99. mesto. Leta 2006 ga je Združenje filmskih kritikov Chicaga uvrstilo med "100 najstrašnejših filmov", in sicer na 12. mesto.

Kljub pozitivnim kritikam je bil film leta 1999 nominiran za nagrado Razzie za najslabši film. Heather Donahue je prejela nagrado Razzie za najslabšo igralko. Film je postal sporen tudi zaradi tresočih se posnetkov, zlasti v zadnji sekvenci, v kateri snemalec s kamero teče po stopnicah. Nekateri gledalci so zaradi tega občutili gibalno slabost in celo bruhali.

Nadaljevanje, Book of Shadows: Blair Witch 2 je izšlo jeseni 2000, vendar ga je večina kritikov slabo sprejela. Tretji del je bil napovedan istega leta, vendar ni bil realiziran. 2. septembra 2009 je bilo objavljeno, da sta soscenarista Eduardo Sanchez in Daniel Myrick pripravila tretji film.

Film The Blair Witch Project je izšel na DVD-ju 26. oktobra 1999, ob istem času pa sta izšli tudi različici na VHS in laserski plošči. Za razliko od širokozaslonske kinematografske izdaje je DVD predstavljen v razmerju 1,33:1. DVD ima številne posebne vsebine, med drugim igrani filmi "Prekletstvo čarovnice iz Blaira" in "Zapuščina čarovnice iz Blaira", na novo odkrite posnetke, komentar režiserja in producenta, produkcijske opombe, življenjepise igralcev in ekipe ter prikolice. Pri Lionsgateu je 5. oktobra 2010 izšel tudi Blu-ray v formatu 1,33:1.