Beagle 2 je bil britanski marsovski modul, ki ga je leta 2003 na Mars ponesla misija Mars Express Evropske vesoljske agencije. Šlo je za astrobiološko misijo, katere glavni cilj je bil iskati sledi preteklega življenja na plitvi površini Marsa z analizo tal in kamnin ter merjenjem kemične sestave ogljikovih in neorganskih spojin. Beagle 2 je bila zasnovana kot majhen, samostojen pristajalnik s poudarkom na občutljivih analiznih instrumentih in na preizkusu pristopov britanske industrije in akademije v planetarni raziskavi.

Zasnova in cilji

Beagle 2 je zasnovala skupina britanskih akademikov in strokovnjakov; vodil jo je profesor Colin Pillinger z Odprte univerze. Pristajalnik je imel kompaktno maso (približno 33 kg) in nizko energijsko zasnovo, ki je vključevala štiri “rezila” oziroma solarne panele, ki bi se po pristanku odprli in omogočili napajanje ter delovanje instrumentov. Namen misije je bil:

  • iskanje organskih molekul in drugih znakov preteklega življenja,
  • geokemična analiza tal in kamnin,
  • določanje okoliških pogojev (temperatura, tlak) in kartiranje lokalnega okolja z vizualnimi posnetki.

Na krovu bi bili instrumenti za kemično analizo, spektrometer, mikroskop, kamere in robotska roka za pobiranje vzorcev z neposredne bližine pristajalnega mesta, kar bi omogočilo mikro- in makro-pregled geoloških vzorcev.

Potek misije

Sonda je 19. decembra 2003 uspešno pristala v orbiti okoli Marsa kot del naprave Mars Express. Ločitev pristajalnika in njegova vstopna faza v atmosfero sta bila načrtovana tako, da je pristajalnik po vstopu prešel skozi fazo upočasnitve z zavorno zaščitno kritino in padalom ter izvedel mehko pristajanje na površino. Beagle 2 naj bi pristal 25. decembra 2003, vendar ob predvidenem času pristanka ni bilo stika. ESA je februarja 2004 uradno razglasila misijo za izgubljeno, potem ko so vsi poskusi vzpostavitve komunikacije z vesoljskim plovilom ostali neuspešni.

Odkritje in analiza leta 2015

Usoda plovila Beagle 2 je ostala skrivnost do januarja 2015, ko so ga na površju Marsa odkrili na seriji posnetkov Nasine kamere HiRISE s sonde Mars Reconnaissance Orbiter. Na posnetkih je bil viden predmet z značilno štiripelno zasnovo – tisti elementi, ki ustrezajo telesu pristajalnika in razpetim panelom.

Analiza slik je pokazala, da se dva od štirih sončnih panelov na vesoljskem plovilu nista razporedila v celoti. Delno zloženi paneli so najverjetneje blokirali komunikacijsko anteno, kar je preprečilo vzpostavitev radijske zveze z orbiterjem in Zemljo. Slike nakazujejo, da je pristajalnik verjetno preživel vstop v atmosfero in dotik tal, vendar so okvare pri razgradnji kritičnih elementov onemogočile delovanje in prenos podatkov.

Pomen in zapuščina

Čeprav Beagle 2 ni izpolnil svojih znanstvenih ciljev zaradi tehnične okvare, je misija pomembna iz več razlogov:
- Poudarila je izzive mehanske zanesljivosti pri manjših pristajalnikih in pomen testiranja razporedljivih struktur;
- povečala je zanimanje javnosti za raziskovanje Marsa v Veliki Britaniji in spodbudila nadaljnje britanske prispevke k mednarodnim misijam;
- odkritje v letu 2015 je pokazalo, kako koristne so visoko ločljive orbiter slike za reševanje zgodovine neuspelih ali skrivnostnih misij.

Delo Colina Pillingerja in ekipe Beagle 2 je pustilo trajen pečat v vesoljskem raziskovanju Velike Britanije in prispevalo k razumevanju, kako celo majhni in nizkocenovni pristajalniki lahko prinesejo pomembne znanstvene in tehnološke izzive in lekcije za prihodnje misije.

Beagle 2 je dobil ime po ladji HMSBeagle, ki jo je uporabljal Charles Darwin.