Evropska vesoljska agencija (ESA) — misije, programi in članice

Spoznajte Evropsko vesoljsko agencijo (ESA): misije, programi, članice, izstrelitve in opazovanje Zemlje — vodilna evropska sila v raziskovanju vesolja.

Evropska vesoljska agencija ali ESA (ESA; francosko Agence spatiale européenne, ASE) je mednarodna organizacija z 22 državami članicami. Njena naloga je raziskovanje vesolja.

Sedež ima v Parizu v Franciji. ESA ima več kot 2000 zaposlenih, njen letni proračun pa znaša približno 4,43 milijarde EUR / 5,51 milijarde USD (2015).

Države članice ESA so Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska, Švica in Združeno kraljestvo.

• človeških vesoljskih poletov,
• izstrelitev in delovanje raziskovalnih misij brez posadke na druge planete in Luno,
• Opazovanje Zemlje.
• upravlja pomembno vesoljsko pristanišče, vesoljski center Gvajana v Kourouju v Francoski Gvajani,
• načrtovanje nosilnih raket.

Glavno evropsko nosilno raketo Ariane 5 upravlja družba Arianespace, ESA pa si deli stroške izstrelitve in nadaljnjega razvoja te nosilne rakete.

Zgodovina in organizacija

ESA je bila ustanovljena znotraj konvencije, podpisane leta 1975, in je združila dejavnosti predhodnih evropskih organizacij (ESRO in ELDO). Agencija deluje kot medvladna organizacija, v kateri države članice sofinancirajo programe in projekte; odločevalne strukture vključujejo svet direktorjev, generalnega direktorja in več strokovnih odborov.

Članstvo in sodelovanje

V ESA je trenutno 22 držav članic; seznam v prejšnjem odstavku vključuje največje člane in njihove povezave. Poleg članic ima ESA tudi državnega partnerja: Kanada je bil dolgo časa partner (status »cooperating state«), sodeluje pa tudi z državami izven Evrope (npr. ZDA/NASA, Rusija/Roscosmos, Japonska/JAXA) pri velikih mednarodnih misijah in pri upravljanju Mednarodne vesoljske postaje (ISS).

Glavni centri in infrastruktura

• Sedež v Parizu – administracija in politične službe.
• ESTEC (Nizozemska) – glavni raziskovalno-razvojni center za vesoljsko tehnologijo in testiranje naprav.
• ESRIN (Italija) – center za obdelavo podatkov opazovanja Zemlje.
• ESAC (Španija) – evropski center za znanstvene misije in arhiv podatkov (npr. za misiji Gaia, Rosetta).
• EAC (Nemčija) – evropski astronavtski center (usposabljanje astronavtov, medicinska podpora).
• Guiana Space Centre (Kourou) – izstreljevalni center v Francoski Gvajani, ki ga ESA upravlja v sodelovanju s francoskimi in drugimi partnerji.

Glavni programi in misije

ESA izvaja širok spekter programov, od znanstvenih misij do opazovanja Zemlje, tehnologije in sodelovanja pri človeških poletih. Nekateri pomembnejši primeri:

• Znanstvene misije: Rosetta (komet), Gaia (natančno merjenje položajev zvezd), BepiColombo (Ščitnik Merkurja – v sodelovanju z JAXA), JUICE (Jupiter in njegove lune), Mars Express in ExoMars (Mars, v sodelovanju z drugimi agencijami).
• Opazovanje Zemlje: programi Sentinel (v okviru sodelovanja z EU za Copernicus), Envisat (prejšnje velike misije), ESRIN za obdelavo podatkov.
• Človeški vesoljski poleti: ESA prispeva astronavte k ISS, je razvila laboratorij Columbus in je bila odgovorna za transportno vozilo ATV (Automated Transfer Vehicle). ESA je tudi razvila European Service Module za kapsulo Orion v programu NASA Artemis.
• Tehnološki in razvojni programi: razvoj novih subsistemov, navigacijskih sistemov (Galileo – evropski satelitski navigacijski sistem, kjer ESA sodeluje pri razvoju satelitov in tehnologij), telekomunikacijskih demonstracij in varnosti.

Pomembne izstrelitve in nosilne rakete

V Kourouju se izstreljujejo nosilne rakete družb in programov, povezanih z Evropo. Poleg Ariane 5 (trenutno v uporabi za težje tovorne izstrelitve) se razvijata Ariane 6 (za prihodnje potrebe) in Vega (za manjše satelite). Arianespace kot operater upravlja komercialne izstrelitve, ESA pa financira del razvoja in skupne infrastrukturne stroške. Poleg tega so v preteklosti iz Kourouja izstreljevali tudi rusko raketo Soyuz v okviru pogodb s partnerskimi organizacijami.

Sodelovanje in prihodnji izzivi

ESA intenzivno sodeluje z drugimi vesoljskimi agencijami in industrijskimi partnerji po vsej Evropi ter globalno. Med ključnimi izzivi za prihodnost so:

• razvoj konkurenčnih nosilnih raket in zmanjšanje stroškov izstrelitev,
• izvedba kompleksnih medplanetarnih misij (npr. povratki vzorcev z Marsa ali raziskave ledenih lun Jupitra),
• krepitev kapacitet opazovanja Zemlje za spremljanje podnebnih sprememb in naravnih nesreč,
• vključevanje večjega števila malih držav in zasebnega sektorja v razvoj vesoljskih storitev in tehnologij.

ESA ostaja ena od ključnih sil v svetu vesoljskih raziskav z evropsko usmeritvijo, ki združuje znanje, tehnologijo in sodelovanje med državami članicami za dosego skupnih ciljev v raziskovanju in uporabi vesolja.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Evropska vesoljska agencija?

V: Koliko članov osebja ima ESA?

V: Kakšen je letni proračun ESA?

V: Katere države so članice ESA?

V: Katere dejavnosti vključuje program vesoljskih poletov ESA?

V: Kdo upravlja nosilno raketo Ariane 5?

Išči po črki