Vaginoplastika: operacija za rekonstrukcijo in ustvarjanje nožnice

Vaginoplastika je kirurški poseg za rekonstrukcijo ali ustvarjanje nožnice. Uporablja se pri več različnih zdravstvenih stanjih in življenjskih okoliščinah: pri nekaterih neplodnih deklicah in ženskah, ki se rodijo z duševno ali anatomskimi nepravilnostmi vagine; pri ženskah, ki želijo spremeniti izgled ali občutek nožnice; ter pri transseksualnih oziroma transspolnih ženskah kot del procesa prehoda iz moškega v žensko. Nekateri primeri prirojenih težav vključujejo sindrom Mayer–Rokitansky–Küster–Hauser (MRKH), kjer nožnica in maternica niso pravilno razviti.

Kdaj se vadi vaginoplastika

Indikacije za vaginoplastiko so različne:

• kongenitalne anomalije (npr. MRKH),
• rekonstrukcija po poškodbah ali onkoloških posegih,
• spolna potrditev pri transspolnih ženskah,
• estetski ali funkcionalni razlogi (če ženska ni zadovoljna z videzom ali delovanjem nožnice).

Tehnike in materiali

Vaginoplastiko je mogoče izvesti z različnimi tehnikami, pri čemer kirurg izbere metodo glede na bolnikovo anatomijo in želje. Pogoste možnosti vključujejo:

• penilna inverzija (pri transspolnih ženskah): uporaba kože penisa za notranjo površino nove nožnice; včasih se dodatno uporabi koža iz skrotuma za večji volumen,
• intestinalna vaginoplastika: uporaba segmenta črevesja (najpogosteje sigmoidnega kolona) za oblikovanje neovagine; ta metoda daje samoslubilen, vlažen lumen in običajno zahteva manj dilatacije,
• davydov ali peritonealna vaginoplastika: uporaba peritoneja (notranje obloge trebušne votline) za oblaganje novega lumena, pogosto pri MRKH,
• uporaba kožnih presadkov ali graftov ter tkiva iz drugih delov telesa, kot je ustna sluznica (buccal mucosa), ki je primerna zaradi svoje vlažnosti in odpornosti,
• lokalne rekonstrukcije: popravljanje in oblikovanje sramnih ustnic ter drugih zunanjih genitalnih struktur.

Pri transseksualnih ženskah se pogosto za osnovo uporabi penis in skrotum, vendar je treba novo vagino po operaciji redno širiti (dilatirati), da se ohrani premer in globina, če ni uporabljen del črevesa.

Predoperativna priprava

• celovita ocena pri specializirani ekipi (kirurg, endokrinolog, psiholog/psihiater),
• pri transspolnih osebah pogosto priprava vključuje hormonsko terapijo in psihosocialno podporo ter morebitno shranjevanje sperme,
• opraviti je treba laboratorijske preiskave, slikovne preiskave in pregled splošnega zdravstvenega stanja,
• priporočeno je opustiti kajenje in optimizirati kronične bolezni (npr. diabetes), saj to zmanjša zaplete.

Potek operacije in okrevanje

Trajanje operacije je odvisno od izbrane tehnike (običajno nekaj ur). Po posegu sledi hospitalizacija (od enega do več dni) in období rehabilitacije. Pomembne točke okrevanja:

• analgezija in oskrba rane,
• običajno začetek dilatacij po navodilih kirurga (pri nekaterih tehnikah je dilatacija obvezna vsaj v začetnem obdobju),
• priporočeno počivanje več tednov; vrnitev v običajne aktivnosti lahko traja 4–8 tednov, spolna dejavnost navadno po 6–12 tednih ali po dogovoru z zdravnikom,
• redni kontrolni pregledi za oceno celjenja in morebitnih zapletov.

Tveganja in možne zaplete

Kot pri vseh kirurških posegih obstajajo tveganja. Najpogostejša in najpomembnejša so:

• krvavitev in okužba,
• stenoza ali zoženje neovagine (zahteva ponavljajoče dilatacije ali korektivno operacijo),
• nekroza uporabljene kože ali grafta,
• fistule (nenormalne komunikacije),
• izguba ali zmanjšanje občutka,
• estetske ali funkcionalne nepravilnosti, ki lahko zahtevajo revizijsko operacijo,
• v primeru uporabe kožnih predelov z dlakami lahko pride do rasti dlak v neovagini, kar povzroča nelagodje in zahteva dodatne posege.

Funkcionalni izidi in dolgotrajno spremljanje

Večina ljudi poroča o izboljšani kakovosti življenja in zadovoljstvu s spolno funkcijo po ustrezno izvedeni vaginoplastiki. Vendar je izid odvisen od izbrane tehnike, bolnikovega zdravja in doslednosti pri uporabi dilatacij, kadar so potrebne. Po operaciji:

• pregledovanje in spremljanje sta običajno dolgoročna,
• pri transspolnih ženskah je priporočljiva nadaljnja endokrina in psihološka podpora,
• če si želite prihodnjega spočetja, je treba vedeti, da klasična vaginoplastika ne omogoča nosečnosti (pri prirojenih anomalijah ali po odstranitvi maternice je nosečnost onemogočena),
• pri transspolnih osebah je priporočeno razmisliti o hranjenju sperme pred posegom, če obstaja želja po bioloških otrocih.

Odločitev in svetovanje

Pomembno je, da je odločitev za vaginoplastiko dobro premišljena in sprejeta po temeljitem svetovanju. Idealno jo vodi multidisciplinarna ekipa, ki zagotavlja medicinsko, psihološko in socialno podporo. Pred posegom se pogovorite o pričakovanjih, možnih izidih, alternativah in o tem, kaj bo potrebno za uspešno okrevanje.

Če želite več informacij ali specifična navodila glede določene tehnike (npr. uporabe ustne sluznice, `črevesne` vaginoplastike ali postopkov pri transseksualnih osebah), se posvetujte s specializiranim kirurškim centrom ali vašim zdravnikom.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je vaginoplastika?

V: Kdo lahko opravi vaginoplastiko?

V: Na kakšne načine zdravniki izvajajo vaginoplastiko?

V: Ali morajo transspolne ženske po vaginoplastiki sprejeti kakšne ukrepe za vzdrževanje nove nožnice?

V: Ali je vaginoplastika pogost kirurški poseg?

V: Ali lahko vaginoplastiko opravijo tudi moški?

V: Kakšen je namen vaginoplastike za ženske, ki nimajo zdravstvene potrebe po operaciji?

Išči po črki