Karl Ernst Adolf Anderssen (Breslau, 6. julij 1818 - Breslau, 13. marec 1879) je bil nemški šahovski mojster in učitelj matematike. Med letoma 1851 in 1868 je bil večinoma priznan kot najboljši igralec na svetu. Bil je tudi plodovit skladatelj šahovskih problemov in študij ter eden najbolj znamenitih predstavnikov romantičnega napadalnega sloga v šahu.
Življenjepis in poklic
Anderssen se je rodil in živel v Breslau (danes Wrocław). Po izobrazbi je bil učitelj matematike in je večino življenja poučeval na šolah v domačem mestu. Čeprav ni imel profesionalne kariere kot sodobni šahovski velemojstri, je s svojo igro, predanostjo in nastopi na mednarodnih turnirjih postal vodilna osebnost evropskega šaha v drugi polovici 19. stoletja. Umrl je leta 1879 v rodnem mestu.
Turnirji in dvoboji
Anderssen je zmagal na več pomembnih mednarodnih turnirjih, med katerimi izstopajo zmage na prvem velikem mednarodnem turnirju v Londonu 1851, ponovno v Londonu 1862 in v Baden-Badnu 1870. Njegova zmaga v Baden-Badnu 1870 je bila še posebej cenjena, saj je turnir primerljiv s sodobnimi močno zasedenimi turnirji za velemojstre (GM).
Bil je tudi tekmovalen v dvobojih: leta 1858 je odigral serijo partij s Paulom Morphyjem v Parizu, kjer je moral priznati premoč ameriškemu geniju. Leta 1866 je odigral tesen dvoboj s Wilhelmom Steinitzem, v katerem je bil poražen, a je pokazal trd karakter in visoko raven igre. Čeprav se mu ni pripisalo naziva svetovnega prvaka (ta se je kasneje uveljavil z dvobojem med Steinitzem in Zukertortom), ga zgodovinski pregledi pogosto uvrščajo med vodilne igralce svojega časa.
V poznejših letih je med drugim dosegel odmeven rezultat na turnirju v Leipzigu 1877, kjer je z Zukertortom delil drugo mesto za Paulsenom, pri čemer je bil star skoraj 60 let. Na turnirjih je bil izjemno uspešen in je med svojim aktivnim obdobjem zmagal na številnih tekmovanjih, kar mu je prislužilo sloves najuspešnejšega turnirskega igralca v Evropi v njegovem času.
Šahovski slog in pomembne partije
Anderssen je bil sinonim za romantični, požrtvovalni napad. Njegove partije izstopajo po drznih žrtvah figur, briljantnih kombinacijah in estetski izpeljavi zaključkov. Najbolj znani primeri njegovega stvarjenja sta "Nesmrtna igra" (1851, proti Kieseritzkemu) in "Zimzelaena igra" (1852, proti Jean Dufresne), ki sta postali klasiki šahovske literature in se še danes pogosto študirata kot vzor napadalnega mišljenja in kombinatorike.
Poleg spektakularnih partij je Anderssen tudi sistematično sestavljal šahovske probleme ter prispeval k teoretičnemu napredku v taktični igri in končnicah. Njegova dela so vplivala na naslednje generacije igralcev, ki so vzeli za primer njegovo iznajdljivost in pogum pri iskanju zmage.
Osebnost in dediščina
Anderssen je bil znan kot zelo prijazna in dostopna osebnost v šahovskem krogu. Veljal je za »starejšega moža igre«, na katerega so se drugi igralci obračali po nasvet ali razsodbo. Njegova priljubljenost ni temeljila le na rezultatih, temveč tudi na načinu, kako je igral šah — z mirom, šarmom in občutkom za lepo partijo.
Danes ga zgodovina obravnava kot eno ključnih figur prehodnega obdobja med romantičnim in bolj pozno 19.‑stoletnim, bolj sistematičnim pristopom k šahu. Njegove partije so še vedno del učnih gradiv in antologij, njegov vpliv pa je pomemben pri razumevanju razvoja moderne šahovske igre.p16
Hitri povzetek najpomembnejšega
- Rojen: 6. julij 1818, Breslau
- Umrl: 13. marec 1879, Breslau
- Ključne zmage: London 1851, London 1862, Baden-Baden 1870
- Znano po: napadalnem slogu, »Nesmrtna« in »Zimzelena« igra, skladanju problemov
- Vloga v šahu: vodilni evropski igralec sredine 19. stoletja, vzor številnim naslednikom