Paul Morphy: življenje in dosežki ameriškega šahovskega genija (1837–1884)

Paul Morphy (22. junij 1837 - 10. julij 1884), imenovan "ponos in žalost šaha", je bil ameriški šahovski mojster. Bil je najboljši šahist svojega obdobja in neuradni svetovni prvak. To je bilo splošno sprejeto, ko je leta 1858 s sedmimi zmagami, dvema porazoma in dvema remijema premagal Adolfa Anderssena. Morphy je bil tudi eden prvih velikih šahovskih čudežnih otrok v moderni dobi. ^p263

Morphy je bil kreol mešanega rodu. Rodil se je v New Orleansu v Louisiani očetu portugalskega, irskega in španskega rodu ter materi, ki je bila francoska kreolka. Njegov oče je bil odvetnik, mati pa glasbeno nadarjena. Morphy je odraščal v kulturnem vzdušju, kjer sta bila šah in glasba značilna vrhunca nedeljskih domačih srečanj. ^p11

Zgodnja nadarjenost in šahovski vznik

Paul Morphy je že kot otrok kazal izjemen talent za šah. Hitro je osvojil osnovna načela igre in v mladih letih premagal več odraslih nasprotnikov v New Orleansu. Njegova hitra in jasna metoda razvoja figur, usklajevanja napada ter razmišljujoča kombinacijska igra sta hitro pritegnili pozornost širše javnosti v ZDA in v Evropi.

Evropska turneja in najbolj znane zmage

V letu 1858 je Morphy odpotoval v Evropo, kjer je igral z vodilnimi evropskimi mojstri. Njegov dvoboj z Adolfeom Anderssenom, kjer je dosegel izid sedem zmag, dva poraza in dva remija, je utrdil njegov sloves kot najboljšega igralca tistega časa in ga za mnoge postavil v vlogo neuradnega svetovnega prvaka. V Parizu je odigral tudi znamenito "Operno partijo" (Opera Game) proti vojvodi Karlu Brunsviškemu in grofu Isouardu — partijo, ki se učencem šaha pogosto prikazuje kot vrhunski primer hitre in spektakularne kombinacijske igre.

Igralni slog in prispevki k šahovski teoriji

Morphy je veljal za igralca z izjemnim taktičnim občutkom in sposobnostjo hitrega razvoja figur. Njegov pristop je poudarjal: hitro razviti figure, zasedbo centra, koordinacijo figur in izkoriščanje nasprotnikovih zamud v razvoju. Čeprav ni zapustil obsežnih teorijskih del, so njegove partije močno vplivale na razvoj modernih principov otvoritev in igre v srednjem delu. Njegove žrtve in kombinacije so še danes predmet učenja in občudovanja.

Pomet z izzivi in neprisotnost v tekmovalnem šahu

Po vrnitvi v ZDA je Morphy poskušal združiti šah in pravno kariero. Znano je tudi njegovo zaprošanje za dvoboj z angleškim mojstrom Howardom Stauntonom, ki pa se ni uresničil. Po kratkem obdobju javnega nastopanja se je Morphy postopoma umaknil iz turnirskega šaha; vzroke za to so iskali v osebnih okoliščinah, razočaranjih zaradi šahovnih dogovorov in njegovih pričakovanj glede profesionalnega ravnanja v igri.

Poznejše življenje, zdravstvene težave in smrt

V kasnejših letih je Morphy vodil večinoma mirno, a povsem zasebno življenje v New Orleansu. Pogosto so opisovali znake duševnih in čustvenih težav, vključno z epizodami paranoje in izolacije. Njegova odtujenost od šaha in družbe ostaja ena najbolj tragičnih plati njegove biografije. Umrl je 10. julija 1884 v starosti 47 let; vzrok smrti je bil natanko opisan kot možganska kap (apopleksija).

Zapuščina

• Morphy je običajno omenjen kot prvi neuradni svetovni prvak in velja za predhodnika modernih šahovskih velikanov. Njegove partije so še danes del učnega gradiva za napredovanje v taktičnih in razvijalnih veščinah.
• Njegov slog je vplival na generacije igralcev, med drugim na samostojne mojstre kot so Wilhelm Steinitz, Emanuel Lasker in José Raúl Capablanca, ki so pozneje razvili bolj sistematične teorije šaha.
• Morhpyjeve partije, zlasti Operna partija, so postale del šahovske kulture in jih pogosto navajajo kot primer čiste umetnosti kombinatorike in hitrega domišljijskega igranja.

Paul Morphy ostaja simbol izrednega naravnega talenta, hkrati pa opomin na krhkost osebnega življenja velikih genijev. Njegova kratka, a sijajna kariera je šahu dala nova merila elegance in učinkovitosti, njegova zgodba pa ostaja ena najbolj čustveno nabitih v zgodovini igre.

Šahovska kariera

Morphy se je učil sam in že pri devetih letih je bil dober po merilih lokalnih igralcev. Pri dvanajstih letih je v treh priložnostnih partijah premagal madžarskega profesionalca Löwenthala. Nato je igral le malo šaha, dokler ni aprila 1857 diplomiral iz prava. Nato se je udeležil prvega ameriškega šahovskega kongresa v New Yorku in zlahka zmagal. Nato je sprejel povabilo, da igra na turnirju v Birminghamu v Angliji. S tem se je začela njegova slavna evropska turneja. V Angliji je premagal vse pomembne igralce, čeprav se je Staunton izognil dvoboju.

V Parizu je v kavarni Café de la Régence premagal hišnega profesionalca Harrwitza.^p128 Nato je zlahka zmagal proti Anderssenu, ki je bil nekoliko brez treninga. Eden od njegovih podvigov je bila hkratna igra proti petim močnim igralcem, pri čemer je dvakrat zmagal, dvakrat remiziral in enkrat izgubil. Imel je odličen spomin in je bil sposoben igrati več kot eno partijo hkrati. V enem primeru je hkrati igral z osmimi igralci; sam ni imel šahovnice in ni mogel videti njihovih šahovnic. Sedel je na stolu, obrnjen proti steni, in klical svoje poteze, drugi igralci pa so mu povedali, kaj so naredili. Tako je dokazal, da je bil takrat najboljši. Po vrnitvi domov je potoval po mestih na vzhodni obali in sprejemal pričevanja, bankete in aplavze. V letih 1859-60 je v časopisu New York Ledger eno leto pisal šahovsko kolumno.

"Za to je prejel 3000 dolarjev, vendar se je delo kmalu končalo. Pomagal mu je še en igralec, ki je skupaj z urednikom menil, da je Morphy nepopravljivo len."^p263

Šahovski slog

Hiter in preprost razvoj, ki vodi do neposrednega napada: to je bila Morphyjeva metoda. Njegove otvoritve so bile za svoj čas vrhunske. Izvedel je nekaj izjemnih kombinacij in žrtev, njegove najboljše partije pa so še vedno vzor mladim igralcem. Njegove partije pomenijo vrhunec romantičnega gibanja v šahu, v katerem so igralci igrali na vse pretege za neposredne napade. Ta slog je pozneje zatrla boljša obrambna tehnika, zlasti za črno stran v otvoritvah. Iz tega so izšla klasična načela doktorja Tarrascha in ideja, da ni mogoče izgubiti partije, ne da bi bila storjena napaka. Šah v devetdesetih letih 19. stoletja se je precej razlikoval od Morphyjevih partij, deloma zato, ker je igralce prisilil k jasnejšemu razmišljanju o tem, kaj počnejo.

Morphy

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Paul Morphy?

V: Kako je Paul Morphy postal splošno priznan svetovni prvak?

V: Ali je bil Paul Morphy čudežni šahovski otrok?

V: Kakšno je bilo ozadje Paula Morphyja?

V: Kakšno je bilo vzdušje v otroškem domu Paula Morphyja?

V: V čem je bila mati Paula Morphyja nadarjena?

V: Kakšen je bil poklic očeta Paula Morphyja?

Išči po črki