Pausanias grški popotnik in geograf iz 2 stoletja avtor Opisa Grčije
Pausanias (grško: Παυσανίας) je bil grški popotnik in geograf iz 2. stoletja našega štetja, ki je živel v času Hadrijana, Antonina Pija in Marka Avrelija. Znan je po svojem Opisu Grčije (Ἑλλάδος περιήγησις), obsežnem delu, v katerem opisuje antično Grčijo na podlagi neposrednih opazovanj. Je ključna vez med klasično literaturo in sodobno arheologijo.
Pausanias je živel verjetno v 2. stoletju n. št.; natančno rojstno mesto ni popolnoma potrjeno in zgodovinarji omenijo različne možnosti, zato pogosto piše o svojem delu brez osebnih geografskih opredelitev. Njegova kronološka lega v času vladavine omenjenih cesarjev omogoča razumevanje kulturnega ozračja, v katerem je potoval — obdobje, ko so bila številna antična svetišča še vedno v uporabi, hkrati pa so rimski vplivi prispevali k povezanosti cesarstva.
Opis Grčije je razdeljen na deset knjig, vsaka obravnava določeno geografsko območje (med drugim Atiko, Peloponez, Boiotijo, Fokido in druge regije). V delu združuje natančne opise arhitekturnih in umetniških spomenikov, svetišč, kipov in oltarjev, zapisuje lokalne običaje, verske obrede, legende in predaje ter navaja napisane vire in napise, ki jih je videl. Pogosto navaja tudi svoje kritične opazke, primerja različne različice mitov in včasih izraža skepticizem do pretiranih fantazij legend.
Pausalijev pristop združuje potopisno spoznanje z etnografskim in zgodovinskim zanimanjem: opisuje detajle (na primer postavitev kipov, material, dimenzije, podobe in simboliko), kar ustvarja izjemno dragoceno gradivo za arheologe, zgodovinarje umetnosti in klasike. Med najbolj znanimi kraji, ki jih podrobno opisuje, so Atene in Akropola, Delfi, Olimpija, Mikena, Sparta ter številna manj znana svetišča in lokalne svete točke.
Pomen in vpliv: Pausaniasovo delo je bilo skozi stoletja vir tako za renesančne sledilce antične kulture kot za sodobne raziskovalce. Ker je v mnogih primerih opisal spomenike, ki so bili kasneje uničeni ali spremenjeni, je njegova zapisana pričevanja neprecenljiva pri rekonstukcijah in razumevanju materialne kulture stare Grčije. Delo je ohranjeno v skoraj celoti in je bilo predmet številnih izdaj ter prevodov v sodobne jezike; zgodnje rokopisne tradicije in tiskane izdaje so omogočile njegovo dostopnost znanstveni javnosti.
Metoda in omejitve: Čeprav je Pausanias pogosto zanesljiv opazovalec, je treba njegove zapise brati kritično — včasih prenaša lokalne pripovedi brez utemeljitve ali zamenja časovne okvire. Vendar pa kombinacija geografskega, verskega in umetnostnozgodovinskega gradiva v njegovem delu omogoča vsestranski vpogled v grško dediščino, kakršna je bila v 2. stoletju n. št.
Za današnje bralce in raziskovalce je Pausanias dragocen tudi kot posrednik med ustno tradicijo in materialnimi ostanki — njegova besedila pogosto usmerjajo arheološka izkopavanja in interpretacije najdb, zato ostaja eno ključnih besedil za preučevanje antične Grčije.
Biografija
Pausanias je bil verjetno doma iz Lidije; zagotovo je poznal zahodno obalo Male Azije, njegova potovanja pa so segala daleč prek meja Jonije. Pred obiskom Grčije je bil v Antiohiji, Joppi in Jeruzalemu ter na bregovih reke Jordan. V Egiptu si je ogledal piramide, v Amonovem templju pa mu je Pindar pokazal himno, ki jo je nekoč poslal v to svetišče. V Makedoniji si je skoraj zagotovo ogledal Orfejevo grobnico. Ob prehodu v Italijo je videl nekaj mest v Kampaniji in rimska čudesa. Bil je eden prvih, ki je zapisal, da je videl ruševine Troje, aleksandrijske Troje in Miken.
Delo
Pausanijev opis Grčije je sestavljen iz potovanja po Joniji na obali Male Azije, Peloponezu in delu severne Grčije. Neprestano opisuje obredne obrede ali vraževerne običaje. Pogosto uvaja pripovedi s področja zgodovine ter legend in folklore, le redko pa bralcu omogoči, da si ogleda kakšno pokrajino.
