Vibrafon
Vibrafon je tolkalo. Videti je kot ksilofon, vendar so palice namesto iz lesa narejene iz aluminija. Tako kot pri ksilofonu so palice razporejene na podoben način kot pri klavirski klaviaturi, tako da je mogoče igrati melodije. Alternativna oblika je sistem 6 plus 6, pri katerem so palice v vsaki vrsti na razdalji celega tona, v obeh vrstah pa na razdalji pol tona. Igralec uporablja palice (udarce), eno ali dve v vsaki roki. Pod vsako palico so cevi. Te se imenujejo "resonatorji". Zaradi njih je zvok glasnejši. Vgrajen je tudi električni motor, ki ga je mogoče vklopiti s pedalom. Zaradi tega se v ventilatorjih vrtijo ventilatorji in ustvarjajo zelo močan, vibrirajoč zvok. Zato ima instrument svoje ime. Včasih ljudje vibrafonu pravijo vibrafon.
Vibrafoni so bili v ZDA prvič izdelani leta 1921.
Palice so kladiva z gumijasto kroglico na koncu. Okoli teh kroglic je tesno navita preja ali trda vrvica. Paličice za vibrafon so običajno nekoliko trše od tistih, ki se uporabljajo za marimbo. Običajno so sestavljene iz jedra gumijaste kroglice, ovite v prejo ali vrvico in pritrjene na ozko palico, najpogosteje izdelano iz ratana ali breze (včasih se uporabljajo tudi drugi materiali, na primer najlon). Udarci, primerni za vibrafon, so običajno primerni tudi za marimbo. Obstajajo različni načini držanja. Običajno jih držimo med palcem in kazalcem, ostali prsti pa pomagajo pri nadzoru palic. Igranje s štirimi paličicami je težje, vendar omogoča igranje harmonije (akord s štirimi notami).
Včasih se uporabljajo posebne tehnike, kot je "upogibanje višine tona". Pri tem se ena od paličic na poseben način premika po palici. Občasno se od igralcev zahteva, da uporabijo lok, kot je violončelo ali kontrabas, in se z njim priklonijo čez rob palice.
Vibrafon je uporabljen v orkestru v operi Lulu Albana Berga. Uporabljen je tudi v delih Olivierja Messiaena, Leonarda Bernsteina, Benjamina Brittena in Vaughana Williamsa (začetek 8. simfonije). Vibrafone pogosto slišimo v jazzu, zlasti v kombijih.
Vibrafon s paličicami.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je vibrafon?
O: Vibrafon je tolkalo, ki je videti kot ksilofon, vendar ima namesto lesa aluminijaste palice. Pod palicami ima resonatorje in električni motor, ki ga lahko vklopimo s pedalom, da ustvari vibrirajoči zvok.
V: Kako so razporejene palice?
O: Palice so razporejene na podoben način kot klavirska klaviatura, tako da je mogoče igrati melodije. Obstaja tudi alternativna oblika, imenovana sistem 6 plus 6, pri kateri so palice v vsaki vrsti na razdalji celega tona, v obeh vrstah pa na razdalji pol tona.
V: Katere vrste paličic se uporabljajo za vibrafon?
O: Za igranje na vibrafon se običajno uporabljajo palice (udarci) z gumijastimi kroglicami na koncu, ki so tesno ovite v prejo ali vrvico. Lahko so izdelane iz ratana ali breze in so lahko tudi nekoliko trše od tistih, ki se uporabljajo za marimbe.
V: Kako je treba pri igranju držati palice?
O: Paličice je običajno treba držati med palcem in kazalcem, z drugimi prsti pa jih je treba nadzorovati. Igranje s štirimi palicami omogoča igralcem igranje harmonije (akordov s štirimi notami).
V: Ali se pri igranju vibrafona uporabljajo kakšne posebne tehnike?
O: Da, včasih se uporabljajo posebne tehnike, kot je "upogibanje višine tona", in sicer z drsenjem ene od paličic po palici na poseben način ali z uklonom po robu ene od palic z uporabo violončelskih ali kontrabasovskih lokov.
V: Kdaj je bil prvič izdelan?
O: Vibrafoni so bili prvič izdelani leta 1921 v Ameriki.
V: V katerih vrstah glasbe ga pogosto slišimo?
O: Vibrafoni se pogosto uporabljajo v jazzovski glasbi, zlasti v kombu, ter v delih skladateljev, kot so opera Lulu Albana Berga, Olivierja Messiaena, Leonarda Bernsteina, Benjamina Brittena in uvodna skladba Simfonije št. 8 Vaughana Williamsa.