Lulu — opera Albana Berga: zgodba, libreto in dvanajsttonska glasba

Berg je opero začel pisati leta 1929, vendar je nato delo na njej prekinil in napisal violinski koncert. Ko je Berg umrl, še ni dokončal zadnjega dejanja opere, temveč ga je le skiciral. Schoenberga so vprašali, ali bi dokončal opero, vendar je menil, da bi bilo to preveč dela. Ko je bila opera prvič izvedena leta 1937, sta bili v njej le dve dejanji: opera je bila nedokončana. Bergova vdova Helene je dejala, da je nihče ne sme dokončati in da mora ostati nedokončana. Tako se je opera izvajala več kot 40 let.

Ko je Helene leta 1976 umrla, je Friedrich Cerha dokončal opero in ugibal, kaj bi morda napisal Berg. Ta dokončana različica je bila izvedena leta 1979 v Operi Garnier pod taktirko Pierra Bouleza.

Med znanimi sopranistkami, ki so pele glavno vlogo Lulu, so Teresa Stratas, Anja Silja in Christine Schäfer.

Prolog: Vodja cirkusa predstavi vse svoje živali. Zadnja je Lulu, ki jo odnese na oder in jo predstavi kot kačo.

Prvo dejanje

Scena 1: Lulu, ženi starega zdravnika Dr. Golla, slikajo portret. Dr. Schön, urednik časopisa, ki je Lulu rešil, ko je živela na ulici, ima zdaj z njo ljubezensko razmerje. Pride Schönov sin Alwa, se opraviči in skupaj z doktorjem Schönom odide. Slikar se želi ljubiti z Lulu. Dr. Goll nepričakovano vstopi, vidi, da sta sama, se zgrudi in umre zaradi srčnega napada.

Scena 2: Lulu se je zdaj poročila s slikarjem. Dobi telegram, v katerem piše, da je doktor Schön zaročen. Obišče jo potepuh Schigolch. Zdi se, da je imel v preteklosti nekaj opravka z njo. Dr. Schön pride. Govori, kot da je Schigolch Lulin oče. Prišel je prositi Lulu, naj se odslej ne vmešava v njegovo življenje. Ta se ne zmeni zanj in odide, ko pride njen mož, slikar. Dr. Schön pove Slikarju o njuni aferi in reče, da se mora o tem pogovoriti z ženo. Slikar odide, a namesto da bi se pogovoril z Lulu, si prereže vrat in umre. Zdi se, da je Lulu vseeno in preprosto reče doktorju Schönu: "Vseeno se boš poročil z mano."

Scena 3: Lulu, ki dela kot plesalka, sedi v garderobi z Alwo. Pogovarjata se o princu, ki je zaljubljen v Lulu in se želi z njo poročiti. Lulu odide na oder, vendar noče nastopiti, ker sta v občinstvu doktor Schön in njegova zaročenka. Dr. Schön pride in jo poskuša prepričati, naj nastopi. Ko ostaneta sama, Lulu Schönu pove, da razmišlja, da bi s princem odšla v Afriko. Dr. Schön spozna, da ne more živeti brez nje, in Lulu ga prisili, da svoji zaročenki napiše pismo, v katerem pove, da se z njo ne želi poročiti. Lulu nadaljuje s predstavo.

Drugo dejanje

Scena 1: Lulu se je poročila z doktorjem Schönom, ki je poln ljubosumja, ker se zdi, da Lulu ljubi toliko moških in ena ženska. Ena od njih, lezbijka grofica Geschwitz, jo obišče, da bi jo povabila na ples, vendar odide, ko se doktor Schön ne strinja. Ko gresta ven, se grofica vrne in se skrije. Vstopita še dva oboževalca, akrobat in šolar, in ko se Lulu vrne, se vsi začnejo pogovarjati z njo. Ko pride Alwa, se oboževalci skrijejo, saj Alwa reče Lulu, da jo ljubi. Dr. Schön se vrne, zagleda akrobata in se začne dolgo prepirati z Lulu. Postopoma najde druge ljudi, ki se skrivajo. Lulu da revolver in ji reče, naj se ubije, vendar ona namesto tega ustreli Schöna. Pride policija in Lulu aretira zaradi umora.

Interludij: med glasbo interludija se predvaja nemi film. V njem vidimo Lulu, ki jo privede policija, ji sodijo na sodišču in jo zaprejo v zapor. Nato vidimo, kako se namerno okuži s kolero in jo odpeljejo v bolnišnico. Obišče jo grofica Geschwitz in ji da svoja oblačila, tako da lahko Lulu pobegne preoblečena v grofico.

Scena 2: Grofica Geschwitz, Alwa in akrobat so v isti sobi kot v prvem prizoru drugega dejanja. Čakajo na Schigolcha, ki naj bi grofico odpeljal v bolnišnico. Ta se bo odpovedala svoji svobodi tako, da bo zasedla Lulino mesto, tako da nihče ne bo odkril, da je pobegnila, dokler ne bo prepozno. Akrobat pove, da se bo poročil z Lulu in se z njo preselil v Pariz, kjer bosta skupaj delala v predstavi. Schigolch odide z grofico, nato pa se vrne z Lulu, ki je zaradi svoje bolezni tako bolna, da Akrobat ne sledi njegovemu načrtu, ampak namesto tega odide po policijo. Schigolcha pošljejo po vozovnice za vlak, Alwa in Lulu pa ostaneta sama in si izrečeta, da se imata rada, ter se dogovorita, da bosta skupaj odšla.

Tretje dejanje

Scena 1: Lulu in Alwa zdaj živita v Parizu. Prizor je zabava v igralnici. Lulu je zaradi izsiljevanja prisiljena, da dela v kairskem bordelu, ki ga vodita Akrobat in pasjanec. Policija jo še vedno išče zaradi umora doktorja Schöna in Akrobat in pasjanec ji rečeta, da jo bosta odpeljala na policijo, če ne bo naredila, kar ji naročita. Pride Schigolch in zahteva denar. Prepričajo jo, naj Akrobata zvabi v hotel in ga umori. Ko odideta, pride novica, da je železniški družbi zmanjkalo denarja. Vsi gostje imajo denar v podjetju. Zabava se hitro razide, v zmedi pa Lulu uspe zamenjati oblačila z mladeničem. Z Alwo pobegne tik pred prihodom policije, ki jo ujame.

Scena 2: Lulu in Alwa zdaj živita pri Schigolchu. V Londonu sta revni, tako da ju policija ne more najti. Lulu dela kot prostitutka. Pride s stranko, profesorjem (igra ga isti igralec kot doktorja Golla, Lulinega prvega moža). Nato pride grofica Geschwitz s portretom Lulu, ki ga je prinesla iz Pariza. Alwa ga obesi na steno. Lulu gre ven in se vrne z drugo stranko, črncem (igra ga isti igralec kot slikarja, Lulinega drugega moža). Pred ljubljenjem noče plačati in v boju ubije Alwo. Schigolch odnese truplo, medtem ko Geschwitz razmišlja, da bi se ubil, a nato to zamisel opusti, ko ugotovi, da je Lulu vseeno. Na koncu Lulu odide in se vrne s tretjo stranko (igra ga isti igralec kot doktorja Schöna, Lulovega tretjega moža). Ta se prepira o ceni in namerava oditi, ko se Lulu odloči, da bo spala z njim za manj, kot je njen običajni honorar. Ta stranka, ki je v resnici Jack Razparač, ubije Lulu, nato pa na poti ven ubije tudi grofico, ki ob spuščanju zavese prisega Lulu ljubezen.

Za obliko celotne opere pogosto pravijo, da je kot ogledalo - Lulina priljubljenost v prvem dejanju se zrcali v revščini, v kateri živi v tretjem dejanju. Tudi Luline može v prvem dejanju igrajo isti pevci kot njene stranke v tretjem dejanju. Sredi opere je film. Tudi nekatere glasbene skladbe so palindrom (berejo se enako naprej kot nazaj).

Nekateri liki imajo svojo glasbo, ki je v vsakem primeru tema, sestavljena iz dvanajstih not. Gre za dvanajsttonski sistem, ki ga je izumil Bergov učitelj Arnold Schoenberg. S tem, ko je vsakemu liku dal svojo temo, je uporabil idejo leitmotiva, ki jo je pogosto uporabljal Wagner.